Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

breza2
ESSJ brẹ̑za II, s.v. vȓb
Gradivo
brẹ́za f ‘lisasta, marogasta krava’: pase brezo in mavro (redko – SSKJ z opuščenim tonemskim razlikovanjem v razmerju do brẹ́za ‘Betula’), breza ‘weißgestreifte (Kuh)’ (Cigale 1860 s.v. Kuh); rovt. cerklj. bˈri:za ‘krava’ (Kenda-Jež Diss. 2002: 21).
Ničto onimizirano v brẹ̑za f ‘ime beloprogaste krave ali koze’ (Pleteršnik), primor. nad. Brì:eza ‘ime krave’ (Jevšček – Šekli 2008: 201), jnotr. brȇi̯za ‘kravje ime’ (Vrbovo – Rigler 1963: 30), rovt. tolm. ƀˈri:əza ‘ime belo lisaste krave’ (Čujec Stres 2010–2014), bréza ‘ime govedu’ (Erjavec, LMS 1875, 225), črnovr. brȋəzḁ ‘kravje ime’ (Tominec 1964).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *brě̑zā f ‘belolisasta (krava)’ < *brě̏zai̯a (krȁu̯a);
< psl. dial. *be̋rzai̯a (kőru̯a) ‘belolisasta (krava)’ (Ramovš, Slavia 6, 1927/28, 779; Bezlaj ESSJ: I:43).
Etimološka razlaga
Sln. kravje ime je izvorno substantivizirana določna oblika psl. adj *be̋rzъ‘takšen kot breza, tj. z belimi lisami, belolisast ipd.’, prim. mak. brez adj ‘belolisast’, dial. breza krava ‘lisasta krava’ (Peev 1999–), blg. ornit brjázo kokóšče ‘Rallus’ (Gerov 1895–1908; BER: I:85), str. tpn Berezyj (Sreznevskij 1893–1903); adj je bil tvorjen iz psl. ftn *be̋rza/be̋rzъ ‘Betula’ (Furlan, SR 56/2, 2008, 9ss.) po vzorcu tipa *gȍlǫbь → adj *gȍlǫbъ, prim. r. golubój ‘nebesno moder’, ukr. holubýj ‘moder’ (Miklošič 1875: 51; ÈSSJa: 6:217; Derksen 2008: 175).
Prim. še sorodna imena v hrv. čak. brȉza f ‘črna ovca z belo liso na nosu’ (ČDL: III:527), blg. Brèza ‘ime belolisasti bivolici’ (BER l.c.), p. dial. Brzeza ‘ime kravi’ (SP: I:210), r. pskov. Bereza ‘ime kravi’ (Anikin 2007–: 3:119), ki jasnih znakov o enakem besedotvorju kot v sln. dial. brẹ̑za nimajo in so zato lahko ali substantivizirani adj v nedoločni obliki ali pa so nastali kar po metafori iz ftn *be̋rza ‘Betula’. Zaradi znakov, ki kažejo, da je adj, ki se ohranja v sln. brẹ̑za, tako kot ftn *be̋rza spadal v ap A, ni verjetno, da bi adj v slov. jezikih predstavljal arhaizem in bil besedotvorni predhodnik slov., balt. in germ. polnostopenjskih fitonimov (Furlan l.c.).
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika