Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
rder
ESSJ ∅
Gradivo*rderadj, frdra ‘rdeč’; beseda je v aktivni adjektivni funkciji ohranjena le še v obliki za ženski spol v ftn besednih zvezah ˈərdra ˈrọža ‘poljski mak’ (primor. istr. (Belvedur, Pregara) – SDLA-SI: I:134), tj. ‘rdeča roža/cvetlica’, in ˈərdra jerˈbẹta ‘rdeča pesa’ (Belvedur), jərˈbẹta ˈərdra ‘isto’ (Pregara – oboje SDLA-SI: II:204) s sestavino jerˈbẹta/jərˈbẹta ‘pesa’ it. izvora.Adj se onimiziran ohranja v tpnÁrdron, g-ega ‘naselje pri Raki v o. Krško’, okoli leta 1420 zu Redern, leta 1433 czu der Reder, tpnÁrdron, g-ega ‘naselje pod Velikim Trnom v o. Krško’, hdnArdra ‘pritok Račne, severozahodno od Rake, leta 1575 pachl Ertra, von Ertra auf die Müll (Bezlaj 1956–1961: I:39; Furlan, Annales 18/1, 2008, 113; Furlan 2013: 86; SHT).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.dial.*ˈr̥:dr̥adj, f*ˈr̥:dra ‘rdeč’ (Pohorje–Štajerska–Dolenjska–Istra);= hrv.dial.ŕdar, fŕdra ‘rdeč’, hrv. kajk.tpnRedri Dol (13. st. – Skok 1971–1974: III:117), csl.rьdrъ ‘rdečkast’, r.dial.rëdryj ‘rdeč, rdečerumen (o rogati živini)’, r. csl.rьdьrъ ‘rdečkast’; <psl.*rъ̀drъadj, f*rъdra̋ ‘rdeč’; po disimilaciji ъ : ъ→ь : ъdial.*rьdrъ, prim. r.rëdryj (Vasmer 1986–1987: III:459);= lat.ruber, f-bra ‘rdeč’, gr.ἐρυϑρός ‘isto’, mik.e-ru-to-ro, e-ru-ta-ra, sti.rudhirá- (s sekundarnim analoškim -i- po kompozitu – Mayrhofer 1986–2001: II:452), toh. A rtär, toh. B rätre; <pide.*(H1)rudh-r-ó-adj ‘rdeč’.Etimološka razlagaČeprav bi bilo zaradi gr.ἐρεύϑω ‘delati rdeče’ možno sklepati, da je to deverbativni adj na *-ro- iz *(H1)reu̯dh- ‘isto’ (NIL: 581), je zaradi gr.denom glagola ἐρυϑαίνομαι ‘postajati rdeč, zardevati’ (<*(H1)rudh-n̥-i̯e-) bolj verjetno, da je adj tematizirani heteroklitični subst*(H1)reu̯dh-r/n- (Beekes 2010: 466), ki je nastal po vzorcu tipa sti.tamasá-adj ‘temen’ ←substtámas-n ‘tema’.Diahrona besedna družinaPovezaveandrogaadrašadricardrič
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.