Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
špranja
ESSJ špránja
Gradivošpránjaf ‘dolga, ozka odprtina v trdni snovi’ (SSKJ); primor. nad.špràna ‘fessura’, sprànja ‘isto’ (Špehonja 2012a), rovt. črnovr.šprȃi̯ne̦ (Tominec 1964), dol.šprá:je (Šentrupert – Smole Diss. 1994: 210), kost.špˈra:nʼa (Gregorič 2014); v Čabru šprˈajna ‘razpoka v drevesu’ in ‘deklica, punčka’ (Malnar 2002) ←*‘žensko spolovilo’ = ‘razpoka, špranja’, prim. sln.obsoš.špranja ‘žensko spolovilo’ (Trenta, Laniše – Jakop, JZ 18/2, 2012, 43).Demšpránjica (SSKJ), dol. kost.špˈra:nʼėca (Gregorič 2014), v 17. st.ṡhpranyza ‘rimula’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); adjšpranjast ‘poln špranj’ (SSKJ); denomnašpránjiti kajpf ‘npr. deske tako naložiti eno vrhu druge, da so vmes špranje’ (bkr. – Šašelj 1906–1909: I).17. st.: ſhpranîa, shprania, ṡhpranîa ‘rima’, polhin ṡhprain, inu raſpok ‘rimosus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: shprajna ‘Klumſe, rima’ (Pohlin 1781), ſhpranja, ſhprajna ‘Spalt(e)’, ſhpranja ‘Klumse’ (Gutsman 1789).Ničto onimizirano v horonŠpranja v Julijskih Alpah (AS 1986).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.špránjaf ‘razpoka’.Prim. formalno enako, a pomensko drugačno hrv. kajk.šprȁnjaf ‘trska’ z denomnašprȁnjiti se ‘nabosti se na trsko’, zašprȁnjiti se ‘isto’ (Ozalj – Težak 1981: 405), špr'ańaf ‘trska’ (Varaždin – Lipljin 2002); <psl. dial.*spőrnif*‘cepljenje/razpokanje’ (ap A), s prehodom v ajevsko deklinacijo *spőrnʼa.Etimološka razlagaPsl. dial.*spőrni je deverbativni nomen actionis na *-ni (→slov.*-nʼa) z vzporednim pomenskim razvojem v rezultat iz jslov.*spőr-ti ‘pokati, cepiti, trgati, parati’, ki se v slov. jezikih ohranja v *pőr-ti, *pòrʼešь ‘isto’, prim. r.porótь, pórešь ‘parati’, sln.práti, pọ́rjem/pórjem ‘parati, trgati’ (Furlan, SC 4/2, 2011, 33ss.; sprejema Snoj 2016: 760); kljub Snoju, JiS XXX, 1982, 119s.je s tem le sorodno in drugače tvorjeno ukr.špára ‘razpoka, utor’, p.szpara ‘razpoka’, č.spára ‘reža, razpoka’. Enako pomensko variantnost, kot se v refleksu psl.*spőrni kaže v sln. in hrv., izkazuje pomensko razmerje med sln.treščína ‘velika trska’ in r.tréščina ‘razpoka, špranja’.Povezaveprati2
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.