Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

luben
ESSJ luben
Gradivo
lūben m, g -a ‘postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin’: velik luben (zool. – SSKJ), luben ‘brancin, Roccus labrax’ (CZŽ 1997: 433), luben ‘Dicentrarchus labrax’ (Munda 1926: 43), lúben ‘Seebarſch, Labrax lupus’ (Erjavec 1881: 130).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. luben m ‘Labrax lupus’ (19. st.).
hrv. lúben m, g -bena ‘Labrax lupus’ (Rab – Erjavec, LMS 1879, 131), luben ‘morſzka riba, vuk iz tevera reke’ (Belostenec 1740), luben ‘Dicentrarchus labrax’, tudi lubin ‘isto’ in jubin (Vinja 1986: II:260), lubȋn, g -a ‘Moron labrax, Seebarsch, Wolfsbarsch’ (ČDL), knjižno lȕbīn/lùbīn, g -ína ‘luben, brancin, Labrax lupus’ (Jurančič 1986) ⇦ rom. *luˈbi:nŭ ‘luben’, prim. frc. loubine (Vinja 1986: I:209).
Etimološka razlaga
Rom. ihtionim je lenirani dem na *-i:nŭ ← lat. -īnus iz lupus ‘volk’, ker je ta riba zaradi spretnosti in hitrosti ter požrešnosti pogosto enačena z volkom, prim. it. pesce lupo ‘brancin’ (Skok 1971–1974: II:323; Vinja 1986: I:208s.). Skok 1971–1974 l.c. je sklepal, da hrv. varianta z -e- izvira iz istr. rom. govorov, a Vinja 1986: I:210 op. 18 opozarja, da je njen areal širši, saj sega do predvelebitskega območja. Ejevski vokal sln. ihtionima ni nastal internoslovensko, kot implicira izvajanje iz hrv. lȕbīn (Snoj 2016: 392), ampak je bil povzet po hrv. predlogi z -e-.
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika