Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
postrv
ESSJ postȓv, s.v.póper, pisáti
Gradivopostȓvf, g-i in postrvȋ ʻsladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah’: postrvi se že drstijo (SSKJ), postrv ʻTrutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓv ʻdie Forelle (salmo fario)’ (Pleteršnik), postrv ‘Salmo fario’ (Erjavec 1875: 336), postérv ʻForelle’ (Janežič 1851); primor. nad.postrù ‘trota’ (Rigoni, Salvino 1999), postrú ‘trota’ (Špehonja 2012b), rovt. tolm.pasˈtərƀf, g-i (Čujec Stres 2010–2014), cerklj.pastrou (Razpet 2006), gor.postḁ̀:ʀuf, gpostḁ̀:ʀu̯e/posta:ʀu̯ɨ̀: (Kropa – Škofic Diss. 1996), po SLA je beseda v narečjih dobro potrjena.Strukturna tvorjenka na -ka postrvka ʻpostrv, Trutta fario’ (Munda 1926: 16), postȓvka/postrvkà (Pleteršnik); strukturna tvorjenka na -ca postȓvca (Pleteršnik).17. st.: poſtral ʻtrocta, Forhen’ (Megiser 1603), kar je bilo hiperkorigirano iz *postˈrou̯ (Ramovš 1924: 23) <*postˈrəu̯, poſtervi ribe ‘thedones’, poſtrou ‘truta, ein forell’, poſtervi, tudi varoli v’morju ‘variones’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.postèrv ali postrèv éna riba ‘truta’ (Hipolit 1711–1712); 19. st.: poſtèrvf, gpoſtèrvi poleg poſtèrva, gpoſtèrve ‘die Forelle, Salmo Fario. Linn.’ (Murko 1833a: 396), poſtéru ‘Salmo, Forelle’, ſúlz poſtéru/ſúlz ‘Salmo hucho, Hauchforelle, wind. rot’, navádna poſtéru/jesérſka poſtéru/zherna poſtéru ‘Salmo fario, gemeine Forelle, jeserka’ (Freyer 1842: 49).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoPsln.*pəstȓ̥u̯/pəstr̥̀u̯f, g*pəstȓ̥u̯i/pəstr̥u̯e ‘salmo fario’ <<*pstȓ̥u̯/pəstr̥̀u̯f, g*pəstȓ̥u̯i/pəstr̥u̯e̍; po analoškem vnosu *ə v osnovo se je vzglasje pod vplivom kompoz s prefpo- preoblikovalo v sln.*postȓ̥u̯/postr̥̀u̯ (Ramovš 1997: 205, 631), čeprav je kljub širokemu arealu potrjenosti vzglasja po- možno, da se je polglasnik v soseščini p- vokaliziral po vzorcu dial. vokalizacij tipa mogla ʻmegla’ <*mьgla̋; akc varianta postȓvf, gpostrvȋ je sekundarna, nastala po analogiji s substantivi tipa pȓstf, gprstȋ; na akc varianto *postr̥̀u̯ kažejo realizacije tipa *ˈpostra, nedvomno tudi primor. notr.pu̯ȁstər ʻpostrv’ (Slavina – SLA); <jslov.*pь̏strъu̯ь/pьstrъ̀u̯ьf ‘salmo fario’.Etimološka razlagaIhtionim je deloma v ijevsko deklinacijo prestrukturiran Asgf*pь̏strьu̯ьpsl. abstraktnega samostalnika na *-y tipa *lʼub-y ‘ljubost’ ←adj*lʼubъ, *suh-y ‘suhost’ ←adj*suhъ*pьstry̋f, g*pьstrъu̯e̍ ‘pisanost, raznobarvnost’ iz adj*pь̀strъ ‘pisan, versicolor’ (Miklošič 1886: 270; Zubatý, ASPh 25, 1903, 357; Snoj, SR 42/4, 1994, 515; Snoj v Bezlaj ESSJ: III:92); postrv je bila s tem ihtionimom označena z ‘(riba), za katero je značilna raznobarvnost, pisanost, pisana/raznobarvna riba’; v drugih južnoslovanskih jezikih je bil substantiv enako kot v delu slovenskih narečij prestrukturiran v ajevsko deklinacijo, prim. hrv., srb.pȁstrva<*pь̏strьu̯-a, kajk. neavtohtono pˈastrva (Lipljin 2002), Paſztèrva, Paſzterva riba ‘Biſztranga, truta’ (Belostenec 1740), srb.pastrvica (RSGV), mak.pastrva, blg.pъstrъ̀va<*pьstrъ̀u̯-a←*pьstrъ̀u̯ь←Gsg*pьstrъu̯e̍. Na oblikovanje deklinacijskega vzorca tipa cẹ́rkevf, g-kve, ki se potrjuje npr. v gor.postḁ̀:ʀuf, gpostḁ̀:ʀu̯e in nad.potstrȗf, gpotstrovȅ ʻpostrv’ (Jeronišče/Jeronizza – SLA), je vplival star Gsg konzonantne deklinacije *pьstrъu̯e̍.Diahrona besedna družinaPovezavepesterpodstrvprestrvpostrapostrvačrna postrvrudeča lososna postrvsoška postrvjadranska postrv
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.