Fran/NESSJ

črmelj¹

ESSJ ∅

Gradivo

črmẹ̑lj m ‘čmrlj’ (Goriško – Pleteršnik); primor. notr. čərmȋẹlʼ ‘čmrlj’ (Sabonje – Rigler 1963: 157), čǝrmẹ̑lʼ ‘isto’ (Hrpelje – SLA), čǝrmiẹ̑l poleg čmə̏rl (Trnovo (Ilirska Bistrica) – SLA), čr̥mȋel (Podgraje – SLA).

17. st.: zhermèli ‘apes sylvestris’, zhermèl, kir nema ṡhela ‘fucus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710).

Onimizirano v cgn Črmelj, Čermelj, Čermel, Čermelč (ZSSP).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *čr̥mẹ̑lʼ m ‘čmrlj’ < psl. dial. *čьrmelʼь ‘isto’ ← *čьmèlʼь (Bezlaj 2003: 665; SP: II:311);
interkalacija r je znana tudi v p. trzmiel ‘čmrlj’ z varianto przmiel ‘isto’, kaš. přḿėl in gřḿėl in verjetno tudi v hrv. čak. str̀mēlj, g strmélja ‘sršen, crabro’ (Bezlaj l.c.; SP l.c.). V SP l.c. se predpostavlja, da je interkalacija r posledica vpliva psl. *trǫtъ ‘trot, fucus’. Ker pa imajo nekatere vrste čmrljev zadek rdeč oziroma rdečkast, kot ponazarjajo tudi sln. sin rdečerȋtec (► rdečeritec), rdẹ̑čič (► rdečič), rȋdžək (► ridžek) in zagorẹ̑łəc (► zagorelec²), je možno, da je na preoblikovanje psl. *čьmèlʼь v *čьrmelʼь vplival psl. adj *čьrmъ ‘rdeč’, prim. r. dial. čerëmyj ‘temno rjav, zagorel, rdeče črn’, ki se ob bolje potrjenem *čьrmьnъ ‘rdeč’ navaja v SP: II:225.

Povezave

čmelj

črmelj²