Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

keber
ESSJ kéber
Gradivo
kẹ́ber m, g -bra ‘majski hrošč’: letos je veliko kebrov (pog. – SSKJ), toda starinsko pili so, dokler je bilo kaj kebrov ‘denarja’ (SSKJ), dejansko ‘novcev’, npr. srebrni keber ‘šaljivo ime za poljuben denar’, Za svoje tridesetletne žulje ne dobi najmanjšega srebrnega kebra = niti počenega groša (Bunc, SJ III, 1940, 62), toda prim. za svoje tridesetletne žulje ne dobé najmanjšega srebrenega kebra (Mencinger, Cmokavzar in Ušperna, LZ 3/7, 1883, 448, vir: dLib.si), tj. *srebreni keber, kę́bər, g -bra ‘hrošč, der Käfer’ (Pleteršnik), navadni keber ‘navadni hrošč, Melolontha vulgaris’ (Erjavec 1875: 349), navadni keber ‘rujavi hrošč, der Maikäfer, Melolóntha vulgáris’ (Erjavec 1864: 80), keber ‘hrošč, Maikäfer (Scarabaeus melolontha)’ (Cigale 1860), keber ‘der Käfer, scarafággio’ (Drobnič 1858), keber ‘Käfer’ (Janežič 1851); kor. obir. qéə:bər, g -bra ‘Maikäfer’ (Karničar 1990), rož. čȇbr ‘hrošč’ (Šašel 1957), čé:bər ‘hrošč, keber’ (Kattnig 2017), primor. nad. kèbar ‘maggiolino’, kebàr ‘isto’, kèber, kèbyr, kòbar (Rigoni, Salvino 1999), istr. ˈćjeber ‘vrsta hrošča’ (Jakomin 1995), notr. ˈkeːbər, g -bra ‘hrošč’ (Velike Žablje – Jejčič DN 2010: 56), obsoš. kìẹbər, g -bra ‘majski hrošč’ (Ivančič Kutin 2007), rovt. tolm. ˈčieƀər, g -ƀra ‘majski hrošč’ (Čujec Stres 2010–2014), cerklj. ˈčiẹbər, g -bra ‘majski hrošč’ (Kenda-Jež Diss. 2002), číebər ‘majski hrošč’ (Razpet 2006), polj. kébar ‘majski hrošč, uporabljan tudi za hrano živini’ (Škrlep 1999), črnovr. kȋe̦bḁr, g kȋəbrḁ (Tominec 1964) z nejasnim nepričakovanim korenskim vokalom v Nsg namesto *kȋəbḁr, dol. kost. ˈkẹːbėr, g -bra ‘majski hrošč’ (Gregorič 2014), toda panon. pkm. kéber, g -bra ‘ščurek’ (Novak 1996), ˈkẹber, g -bra ‘ščurek’, ‘vrsta fižola’ (Bajzek Lukač 2009), prim. prleš. ˈkebrọvj̃ak ‘vrsta (debelejšega) fižola’ (Rajh 2010) < *kebrovnjak, prleš. kéber ‘ščurek’, ‘debel fižol (turški)’ (Antič 2009), ˈkeber, g -bra ‘hrošč’, ‘ščurek’, ekspresivno ‘paglavec, falot’ (Rajh 2010).
Dem na -ič < *-it’ь kę́brič (Pleteršnik), rovt. tolm. ˈčieƀərč (Čujec Stres 2010–2014), dem na -ec < *-ьcь kę̑brc (Pleteršnik) in iz tega dem na -ek < *-ьkъ kẹ̄brček, g -čka (SSKJ), kę̑brčək, g -čka (Pleteršnik), dol. kost. ˈkẹːbr̥čėk, g -čka (Gregorič 2014); s predpono ko- in sekundarno palataliziranim velarom gor. kočẹ́br̥ ‘keber’ (Kropa – SLA), kar je bilo v ESSJ: I:84 neustrezno predstavljeno v pomenu ‘čmrlj’ (Furlan, JZ 28/2, 2022, 9, op. 2).
16. st.: keber ‘Kefer, scarabaeus’ (Megiser 1592); 17. st.: keber ‘bruchus’, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou ‘bombus apium’, ena ſhpaniṡh muha, en ẛlat kèber ‘cautharis’, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh ‘scarabaeus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: kębr ‘Maykäfer, bruchus, crabro’ (Pohlin 1781), keber, zheber ‘koka, Käfer’, ‘Kefer’, keber, -bra ‘Käfer, Kefer’, koinſki zheber/keber ‘zherni mouri/mourini, Roßkäfer’, gnoini keber ‘mouranz, mouri, mourini, Miſtkäfer’ (Gutsman 1789); 19. st.: kéber, g -bra ‘der Käfer, der Schwabenkäfer’ (Murko 1833a: 122 z oznako, da je beseda izposojena).
Od tod cgn Keber (ZSSP; Keber, JZ 5, 1999, 136) s pisno varianto Kebr (ZSSP), na Goriškem v it. zapisu Cheber in pod vplivom it. ben. dial. prenarejeno v Chebar (Merkù 1982: 32).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. *ˈkeːbər m, g -bra ‘hrošč’;
prvotno generična oznaka za hrošča in kasneje na dokaj širokem arealu pomensko zoženo na označevanje majskega hrošča, na panonskem območju pa na ščurka in iz tega enako kot pri žọ̄har ‘ščurek’ (► žohar1) po metafori oznaka za debelejšo vrsto fižola.
srvn. këver m ‘hrošč’, këvere ‘isto’, nvn. Käfer (Striedter-Temps 1963: 147; Bezlaj ESSJ: II:27), stvn. kever, kevur, kevera, kevura < pgerm. *kebra(n)- m ‘hrošč’ (Kluge 1995: 416; Kroonen 2013: 283) < *g’ebh-ro- z zgerm. *-fr- < pgerm *-br- po Bahderjevem pravilu (Kroonen 2013 l.c.).
Etimološka razlaga
Germ. entom se korensko povezuje s slov. *zobati ‘jesti’ s pide. korenom *g’ebh- ‘jesti ipd.’ in predpostavlja prvotni pomen ‘glodavec, požeruh’ (Kluge 1995 l.c.; Kroonen 2013 l.c.). Iz srvn. predloge je bilo izposojeno tudi hrv. kebar m, g -bra ‘hrošč’ (Skok 1971–1974: II:71), v Ozlju kébər ‘isto’, hrv. gradišč. kebar, g -bra ‘hrošč’ (GrH 1991), toda v Varaždinu kẹ̃be̦r, g -bra ‘ščurek’ (Lipljin 2002).
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika