Fran > NESSJ

ogrc¹

Gradivo

ọ̑grc m, g -a ‘ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin’: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci (agr. – SSKJ), ǫ̑grc/ogr̀c, g ogŕca/ogrcà ʻdie Made der Dasselfliege, der Engerling’, ʻpodjed, ličinka rjavega hrošča’ (Pleteršnik), ogerc ‘ličinka s tremi pari nog blizu glave’ (Erjavec 1875: 347), ogric, ogrec, g ogerca ‘Engerling, Enderling’ (Cigale 1860); dol. kost. ˈvọːgr̥c ‘ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo’ (Gregorič 2014), panon. prleš. ˈọgr̥c, g -a ‘ličinka majskega hrošča’ (Rajh 2010).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Psln. *ǫgrə̏c m, g ǫgr̥cȁ ‘ličinka’;
kasneje, podobno kot v nekaterih drugih slov. jezikih na eni strani pomensko specializirano na označevanje ličink različnih žuželk, tudi majskega hrošča, na drugi pa se je iz pomena ‘ličinka, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ razvil nezoonimski pomen ‘mozolj, loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice’;

= hrv. ugrc ‘ličinka obada, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ (ARj), toda ugarc, g -arca ‘bolle, sorta di buboni, o gonfiature, che vengono ai bovi, pustulæ’ (Stulić 1806) poleg ùgrk ‘ličinka obada, ki pri živini povzroča podkožno oteklino’ (ARj), blg. vǫgaréc ‘Oestrus equi, Oestrus bovi’ (Gerov 1895–1908), vъgъrèc ‘isto’, vъgàrec (BER: I:201);
< psl. dial. *ǫgrь̀cь m ‘ličinka’ ap B.

Etimološka razlaga

Psl. dial. *ǫgrь̀cь je najverjetneje le strukturna tvorjenka na *-ьcь iz psl. *ǫgrъ ‘ličinka’, prim. r. úgorь, g ugrjá ‘ličinka obada’ s prehodom v deklinacijski vzorec kot r. úgorь, g ugrjá ‘jegulja’, č. uher ‘ličinka trakulje’; ker so ličinke glede videza in premikanja podobne majhnim črvom = majhnim kačam, je psl. *ǫgrъ ‘ličinka’ korensko sorodno s psl. poimenovanjem za jeguljo, tj. kači podobno ribo, tj. *ǫ̑gъr’ь m, g *ǫgъr’a̍ ‘anguilla’ = stpr. angurgis ‘isto’, sekundarno *ǫ̑gor’ь (► ogor); pomensko najbližje je korensko sorodno nvn. Engerling ‘ličinka majskega hrošča ali zolja’, srvn. engerlîn ‘kleiner anger’ (Lexer 1872–1878), kar je dem k srvn. enger ‘prišč na obrazu’, tudi angar ‘isto’ in ‘žitna žerka’ (Lexer 1872–1878), stvn. angar ‘žitna žerka’ (Miklošič 1886: 223; Trautmann 1923: 8; Skok 1971–1974: II:538; Bezlaj ESSJ: II:244; ÈSSJa: 40:39s.; Kluge 1995: 221; Pfeifer 2000: 285; Kroonen 2013: 28; ALEW: 1149) < pgerm *angra- m < pide. *H₂eng^u̯h-ro- (Kroonen 2013 l.c.); pgerm. *angra- je torej enako psl. *ǫgrъ ‘ličinka’ (Trautmann 1923 l.c.) in le v suf različno od psl *ǫ̑gъr’ь ‘jegulja’; pide. *H₂eng^u̯h-ro- je gotovo v besedotvornem razmerju s pide. *H₂éng^u̯h-i-/H₂n̥g^u̯h-éi̯- (Schuster-Šewc 1983–1996: 1701; ALEW l.c.), prim. psl. *ǫ̑žь m, f, g -i ‘kača’, sti. áhi- m ‘isto’, mav. aži- (► gož).

Povezave

ogrc²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.