Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
univerza
ESSJ ∅
Gradivounivȇrzaf, g-e ‘najvišja izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova’ (SSKJ; SSKJ2), univērza ‘vseučilišče’ (Pleteršnik), univerza ‘vseučilišče, visoke šole, Univerſität’ (Janežič 1867).19. st.: universitét ‘viſoka ſhóla, vſeſhólſtvo, vſeuzhilíſzhe, Univerſität’ (Murko 1833b) = gajično univerzitét.Adjunivȇrzen, f-zna ‘nanašajoč se na univerzo’ (SSKJ); substuniverziȃdaf, g-e ‘mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti’ (SSKJ), univerzijȃdaf, g-e ‘isto’ (SP 2001), tvorjeno po olimpiȃdaf ‘mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta’ (SSKJ), olimpijȃda ‘isto’ (SP 2001); adjuniverzitẹ̑ten, f-tna ‘nanašajoč se na univerzo’ (SSKJ) in iz tega substuniverzitẹ̑tnikm, g-a ‘kdor ima visokošolsko izobrazbo’ (SSKJ) s femuniverzitẹ̑tnica (SP 2001).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.knjiž.*univerziˈtẹːt ‘najvišja visokošolska ustanova’ in kasneje *uniˈveːrzaf, g*-e ‘isto’ (19. st.).nvn.universitätf ‘hochschule’ (Grimm 1854–1971), prim. še r.universitétъm ‘vysšaja škola’ (Dalь 1955), hrv.univerzìtētm, g-téta ‘sveučilište’ (HER), č.uniwersitétm, g-u ‘Universität’ (Jungmann 1835–1839).Etimološka razlagaRazličica univȇrza se od univerzitét ter ustreznic v drugih jezikih razlikuje po odsotnosti suf, ki bi ustrezal latinskemu -itāt-. Podobno razmerje kaže sln.matȗraf ‘zaključni izpit na srednji šoli’ (SSKJ) v razmerju do enakopomenskih nvn.Maturität, č.maturita, it.maturità, ki ustrezajo lat.mātūritās, zato bi sln.univȇrza lahko nastalo po analogiji na podlagi enačbe maturitẹ̑tən = univerzitẹ̑tən (►maturiteten). Možnosti nastanka preko elipse, npr. nlat.*(studia) ūniversa, iz pridevnika ūniversus ne podpirata niti dostopno gradivo niti etimologija nvn.Universitätf, saj je pomen ‘in mehrere Fakultäten gegliederte (die Gesamtheit der Wissenschaften umfassende) Anstalt für wissenschaftliche Ausbildung und Forschung; Hochschule’ (Duden), ‘wissenschaftliche Lehrstätte und Forschungsstätte, die viele verschiedene Wissenschaftsgebiete umfasst’ (DWDS) nastal po pomenskem prehodu iz ‘verbandseinheit der professoren und scholaren des studium generale, universitas magistrorum et scholarium’, ta pa iz pravnega termina universität ‘corporative verbandseinheit’ (Grimm 1854–1971), prim. enak pomenski prehod v frc.université (FEW: 14:52). Gre za v nemščino (po DFWBs.v.Universität v 14. st.) prevzet latinski pravni termin ūniversitāsf, g-tātis ‘(z)družba, društvo, ceh, kolegij, občina’ (Wiesthaler 1993–2007), ‘a number of persons associated into one body, a society, company, community, guild, corporation, etc.’, potrjen za 6. st. (Lewis, Short 1879), ki je nastal po pomenski specializaciji iz lat.ūniversitāsf ‘the whole’ (Lewis, Short 1879), kar je abstr na -itās k lat.adjūniversus ‘all together, all taken collectively, whole, entire, collective, general, universal’ (Lewis, Short 1879).Povezaveuniverzalen
[Miha Sušnik]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.