zakuríti in zakúriti -im
dovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
neobvezna vezljivostkomu/čemu
s čim
sredi/okoli česa
v/na/pri/ob/po čem
med/nad/pod čim
kje/kod
v/na/pri/ob/po čem
med/nad/pod čim
kje/kod
družljivostiz/od/brez koga/česa
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/v kom/čem
s čim
kako/koliko
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/v kom/čem
s čim
kako/koliko
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
Kar (sredi kuhinje) so si (s suhim dračjem) zakurili ogenj.
(V sobi) si je zakuril (s plinom).
čustvenostno (Na dvorišču) si je (z bencinom) zakuril stare cunje in /za zraven/ še pol hiše.
Kar (sredi kuhinje) so si (s suhim dračjem) zakurili ogenj.
(V sobi) si je zakuril (s plinom).
čustvenostno (Na dvorišču) si je (z bencinom) zakuril stare cunje in /za zraven/ še pol hiše.
PRIMERJAJ: prižgáti, vžgáti, zanétiti, zažgáti
obvezna vezljivost2. čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
neobvezna vezljivosts čim
družljivostiz/od/brez/mimo/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/v kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/v kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).
/Zelo iznajdljivo/ so zakurili sovražniku.
/Zelo iznajdljivo/ so zakurili sovražniku.
PRIMERJAJ: ponagájati, zagósti
Dostopnost