Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
stanǫ́vən, -vna, adj. 1) Wohnungs-: stanǫ̑vnọ društvo, der Wohnungsverein, DZ.; — 2) sicher, gewiss: ta reč ni stanovna, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
stiskáłən, -łna, adj. zum Pressen, Quetschen dienend: stiskȃłnọ železo, das Quetscheisen, Cig.
Pleteršnik
stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.-C.
Pleteršnik
stǫ́pən, -pna, adj. Stampf-, Poch-: stǫ̑pnọ vreteno, die Daumenwelle in der Stampfmühle, Cig.; — = v stopah napravljen: stopna kaša, stopno pšeno, Gor., Dol.
Pleteršnik
strúžən, -žna, adj. zum Drechseln gehörig: strȗžnọ dleto, der Ausdrehstahl, Cig.
Pleteršnik
suknọ̀, n. das Tuch; bukovo s., grobes Tuch; Cig.; tudi: sùknọ.
Pleteršnik
svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.-C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
Pleteršnik
štẹ́vən, -vna, adj. 1) Zahl-: štẹ̑vnọ ime = števnik, Jan.; — 2) zählbar, Jan. (H.).
Pleteršnik
štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvȋłnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
Pleteršnik
tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper (phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
tẹ̑lov, adj. (eig. Leibes-, Mur.); — tẹ̑lovọ, das Frohnleichnamsfest; o telovem.
Pleteršnik
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
Pleteršnik
tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topȋłnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
Pleteršnik
tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu-Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
Pleteršnik
tŕtən, -tna, adj. Reben-; tȓtnọ perje.
Pleteršnik
uslužbíłən, -łna, adj. Anstellungs-: uslužbȋłnọ pismo, Nov.
Pleteršnik
ustanǫ́vən, -vna, adj. Gründungs-, Stiftungs-, Cig., Jan., nk.; ustanǫ̑vnọ pismo, der Stiftsbrief, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
ustrójən, -jna, adj. organisch, Jan., Cig. (T.); Organisations-: ustrǫ̑jnọ ustanovilo, das Organisationsstatut, DZ.; ustrojni pravilnik, das organische Reglement, DZ.
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Število zadetkov: 3105