Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar novejšega besedja

SNB
zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr.
delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: Zaslugarstvo nikakor ne bi smelo vstopati v politično igro E (↑)zaslúga
SNB
zaslúžnež -a m, člov. (ȗ)
kdor s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: Nikoli se ne ve, kateri samooklicani zaslužnež se bo polastil naše skupne preteklosti E (↑)zaslúžen
SNB
zasneževálni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s prekrivanjem z umetnim snegom: zasneževalni sistemi; zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg; zasneževalne naprave; Smučišča so zaradi toplega vremena bolj ali manj kopna, saj tudi najsodobnejša zasneževalna tehnika ni mogla premagati narave E ↑zasneževáti
SNB
zasneževánje -a s (ȃ)
prekrivanje z umetnim snegom: dodatno zasneževanje; umetno zasneževanje; zasneževanje smučišč; Na Golteh so včeraj opravili zadnjo kontrolo snežnih topov, ki bodo v nekaj dneh pripravljeni na zasneževanje E ↑zasneževáti
SNB
zasneževáti -újem nedov. (á ȗ)
prekrivati z umetnim snegom: zasneževati smučišča; umetno zasneževati; Smučišče lahko dodatno zasnežujejo in s tem omogočijo smuko tudi tedaj, ko je narava bolj skopa s snežnimi padavinami E (↑)zasnežíti
SNB
zasolírati -am dov. (ȋ)
1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi ali tako, da so drugi le spremljava: Legendarni so trenutki, ko znani kitarist zgrabi za svojo kitaro in zasolira kot na velekoncertu pred petdesettisočglavo množico
2. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: S promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje E ↑solírati
SNB
zasvájanje -a s (á)
povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati
SNB
zasvájati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram E (↑)zasvojíti
SNB
zasvojítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi z zasvojenostjo: Največji zasvojitveni potencial ima nikotin, takoj za njim je heroin E (↑)zasvojíti
SNB
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
    1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
    2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
    zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
    priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
    zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
    številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
    zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
    zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
SNB
zašínek -nka m (ȋ)
na zraku sušen svinjski vrat; bondžolaSSKJ: kraški zašinek; Ričet postrežemo s koščkom zašinka ali s polovico kranjske klobase E iz *zašíjnjak iz za šíjo
SNB
zaštékati -am dov. (ẹ̄) pog.
začeti razumeti, dojeti: zaštekati poanto; hitro zaštekati; Večkrat je poskusil ekstazi, vendar je kmalu zaštekal, da sam ne spada v ta štos, da to pač ni njegova generacija E ↑štékati
    zaštékati se -am se dov. (ẹ̄)
    priti s kom v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: Kjer koli na svetu se dobro zaštekam z ljudmi
SNB
zategoválnik -a m (ȃ)
naprava v avtomobilu, ki ob trku zategne varnostni pas, s čimer prepreči gibanje telesa potnika naprej: Varnostna pasova na sprednjih sedežih sta opremljena z zategovalnikoma in omejevalnikoma zatezne sile E (↑)zategováti
SNB
zatežèn -êna -o prid. (ȅ é é) pog.
1. siten, nadležen: Govorili so, da je zatežen, naporen in muhast
2. zahteven, zapleten: Ne maram zatežene glasbe E ↑zatežíti
SNB
zatežênost -i ž (é) pog.
lastnost, značilnost zateženega: Neverjetno, v kako velikem krogu sicer strastnih bralcev še živi stereotip o zateženosti in nekomunikativnosti slovenske literature E ↑zatežèn
SNB
zatežítiSSKJ -ím dov. (ī í) pog.
z nezadovoljno, nestrpno izrazitvijo svoje zahteve, občutja povzročiti komu neprijetnosti, slabo voljo: zatežiti s svojim predlogom; Zatežila je organizatorjem, kako si drznejo izpustiti tako pomembno državo E ↑težíti
SNB
zatípek -pka m (ȋ)
napaka pri tipkanju: narediti zatipek; Že v naslovu, v drugi besedi imate zatipek E (↑)zatípkati
SNB
zatravítev -tve ž (ȋ)
posejanje površin s travo: Brežina bo v območju nihanja vode obložena s kamnometom, ostali del pa bo utrjen z zatravitvijo in posaditvijo avtohtonega drevja E (↑)zatráviti
SNB
zatrávljati -am nedov. (á)
povzročati, da se kaj zaraste, prekrije s travo: Začeli smo zatravljati vinograde E (↑)zatráviti
SNB
zavaroválničar -ja m, člov. (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z zavarovalno dejavnostjo: Novica, da se združujeta dovčerajšnji tekmici zavarovalnici, je presenetila zavarovalničarje, oblast in stroko E (↑)zavaroválnica
Število zadetkov: 98536