Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zadržan -a prid. zadržan, pridržan: terbei de je enu drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane im. mn. ž, dokler ſe szhiſtio od ſvoih grehou ǀ Lepa figura, ali ſpomin teh viz, v' katerih te verne dushe v' prepuvidi ſo sadershane im. mn. ž ǀ Ah vboge vy dushize, katere ſte v' vizah sadarshane im. mn. ž ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle, lete ſo erbizhi Nebeskiga Krajleſtva, od Boga pak ſo bandishane, inu v' vizhah sadarshane im. mn. ž, dokler na semli nei ſo sadoſti pokure ſturile
Besedje16
zadržan del. ♦ P: 22 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TA 1566, TC 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
zadržȃnje, n. = vedenje, (po nem. "Verhalten").
Celotno geslo Pohlin
zadržanje [zadržȃnje] samostalnik srednjega spola
  1. (ustaljeno) obnašanje, vedênje
  2. ovira
Vorenc
zadržanje1 s, F5, coërtio, oblaſt ṡaderṡhanîa; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena ſhega, ali maniera; gravitas, pametnu ṡaderṡhanîe; niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih ketin, ṡa volo premaganîa, inu na voiṡki junaṡhkiga ṡaderṡhanîa
Vorenc
zadržanje2 s, F4, detentio, ẛaderṡhanîe; impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; interceptio, na pooti prejetje, odvṡètje prozh ene rizhy, katera drugim ſliſhi, ṡadarṡhanîe, odvṡètje piſſim; retentio, ṡaderṡhanîe
Svetokriški
zadržanje -a s obnašanje, ravnanje: skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina rod. ed., zhedniga, inu pravizhniga shiveina ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu, nam rata s'prizho nespodobniga sadershajna rod. ed. k'shkodi, inu fardamajnu ǀ sa volo njeh shleht sadarshajna rod. ed. yh shtrajfat ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo, shiher ſuarimo, inu pokregamo te greshne, nikar vshe de bi zhloveka, ali pershono ſaurashili, temuzh njegovu shleht, greshnu sadarshaine tož. ed. ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj po mojm shleht sadarshajnom or. ed./mest, ampak vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti
Besedje16
zadržanje sam. s ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1581-82)
Pleteršnik
zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.-Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
Prekmurski
zadržàti tudi zaderžàti -ím dov.
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34
Celotno geslo Pohlin
zadržati [zadržáti zadržím] dovršni glagol

zadržati, tj. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu

PRIMERJAJ: zadrževati

Vorenc
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
Svetokriški
zadržati -im nedov. 1. zadržati: obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati: kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati: On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa: letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se: Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se: sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos: G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
Besedje16
zadržati glag. dov. ♦ P: 28 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Pohlin
zadržati se [zadržáti se zadržím se] dovršni glagol

obnašati se, vesti se

Besedje16
zadržati se [vesti se] glag. dov. ♦ P: 4 (DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Besedje16
zadržati si [vesti se] glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
zadržȃva, f. das Hindernis, Slom.-C., Svet. (Rok.).
Vorenc
zadržava ž, F2, obstaculum, -li, ṡaprég, ṡaderṡhilu, ṡaderṡhava, ṡaſlon; remora, -ae, perderṡhanîe, ṡaderṡhava, ṡaṡhtentanîe
Prekmurski
zadržávanje -a s zadrževanje: ſze prepovidáva nájema zadr'sávanye KMK 1780, 44; Kakda vkrádnemo zadr'závanyem KŠ 1754, 49
Število zadetkov: 185459