Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Tvorjenje pridevnikov iz ukrajinskih imen »Popasna« in »Rubižne«

V novicah o Ukrajini se pojavljata mesti Popasna in Rubižne. Zanima me tvorjenje pridevnikov iz teh zemljepisnih imen. Pa tudi kako bi v slovenščini poimenovali prebivalce teh dveh mest.

Jezikovna
Tvorjenje vrstnega pridevnika iz imen »Krk« in »Omišalj«

Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.

Jezikovna
Tvorjenka: »biološko-medicinski«

Ali je pravilen zapis izraza biološko-medicinska antropologija?

Jezikovna
Tvorjenka »sovjetsko-afganistanski«

zanima me, kako se pravilno zapiše: sovjetsko-afganistanska vojna ali sovjetsko − afganistanska vojna? Kakšne vrste tvorjenka je to in po katerem členu Slovenskega pravopisa se moramo ravnati?

Jezikovna
Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’

Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.

Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...

Jezikovna
Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna
Ujemalne sestavine v zvezah »Smelt Olimpija« in »Hotel Turist«

Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?

Jezikovna
Ujemanje, če je v priredno zloženem osebku samostalnik »dekle«

Zanima me, katerega spola mora biti glagolska oblika, če sta v osebku stavka samostalnika ženskega in srednjega spola. Primera: Žena in dete sta slonela ob drevesu. – Menim, da mora tu biti moški spol. Žena in dekle sta sloneli/sta slonela ob drevesu. – Tu se mi vsiljuje ženski spol.

Jezikovna
Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«

Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?

Jezikovna
Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Jezikovna
Ujemanje: »Požar je bil pravo darilo«

Požar je bil pravo darilo ali Požar je bilo pravo darilo Je pravilna uporaba spola požara ali darila?

Jezikovna
Ujemanje: »število staršev«

Kaj je pravilno/bolj pravilno in zakaj:

  • Število staršev, ki se je prijavilo na govorilne ure:

  • Število staršev, ki so se prijavili na govorilne ure:

Jezikovna
Ujemanje: ure in minute v priredno zloženi besedni zvezi

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Jezikovna
Ujemanje in besedni red

Zanima me, kateri spol moram izbrati v naslednjem stavku (vprašanje se je pojavilo med prevajanjem iz tujega v slovenski jezik):

Vendar pomanjkanje svetlobe ni bilo/bila najhujša težava. (Ali izberem srednji spol – bilo, zaradi samostalnika pomanjkanje, ali ženski spol – bila, zaradi samostalnika težava?)

Jezikovna
Ujemanje in milijarde

Očitno nam ti naši ljubi števniki povzročajo precej preglavic. Med vašimi odgovori na vprašanja ne najdem pravega na svoje, ki se glasi takole:

Ali je pravilno a) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijard evrov letno. B) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.

Nagibam se k odgovoru a, vendar nisem popolnoma prepričana, zato bi vas lepo prosila za pomoč.

Jezikovna
Ujemanje in sestavljeni osebek: veznik »ali« (2)

Zasledila sem stavek

  • Obiskala nas bosta njegova brat in sestra.

Kaj pa če bi bil vmes veznik ali? Kakšen bi bil zapis v tem primeru: njegova brat ali sestra ALI njegov brat in sestra?

Jezikovna
Ujemanje in sestavljeni osebek: veznik »ali« (3)

Pozdravljeni, prosim, če mi pojasnite rabo glagola v naslednjem primeru:

  • V nalogi je predstavljena / so predstavljeni tehnologija prevoza vozil v cestnem prometu in ukrepi, s katerimi optimiziramo stroške poslovanja podjetja.

Jaz bi napisala je predstavljena, saj mislim, da se glagol prilagaja prvemu samostalniku, ki mu sledi.

Jezikovna
Ujemanje in spol: »dekle« in »vodja«

Kdaj lahko v stavku preklopimo na drugi spol? Na naravni:

  • Dekle je bilo(a) dobrega zdravja, imelo(a) je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.

Na skupni:

  • Zveste priče so želele(i), da bi na sojenju pričevale(i) za njih. Upale(i) so, da jim bo uspelo. (Vemo, da so zveste priče tako moški kot ženske.)

Ali lahko preklopimo na drugi spol še v istem stavku, ali v drugem (če razumemo, da je stavek skupina besed zbranih okrog glagola)? Ali pa to morda ne bi bilo priporočljivo?

Jezikovna
Ujemanje in stalne besedne zveze

Zanima me pravilnost zapisa:

Informativni dnevi bodo 13. 2. in 14. 2. 2015 ...

ali

Informativna dneva bosta 13. 2. in 14. 2. 2015 ...

Jezikovna
Ujemanje in zveza »dobrega pol milijona«

Kako je prav: dobrega/dobrih pol milijona evrov?

Število zadetkov: 3665