Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək]
    1. kar se uporablja za oprijemanje
      1.1. izboklina, razpoka v skali, steni, ki se je plezalec oprime pri plezanju
    2. ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje
ETIMOLOGIJA: oprijeti
òps medmet
    1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje
      1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
      3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz opa pod vplivom ups
opsováti opsújem dovršni glagol [opsováti]
    izreči žaljive besede komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
ETIMOLOGIJA: psovati
óptimum óptimuma samostalnik moškega spola [óptimum]
    kar je glede na obstoječe možnosti, okoliščine najboljše, najugodnejše
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Optimum) iz lat. optimum ‛najboljše’, iz optimus ‛najboljši’ - več ...
oráda oráde samostalnik ženskega spola [oráda]
    1. večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat. Sparus aurata
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato rumenem pramenu nad očmi - več ...
oratórij oratórija samostalnik moškega spola [oratóri]
    1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno-instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, izvedena navadno brez igranja, scene
    2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija
    3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oratorium iz lat. ōrātōrium ‛molilnica’, iz ōrāre ‛moliti’
oratórijski oratórijska oratórijsko pridevnik [oratóriski] ETIMOLOGIJA: oratorij
ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa]
    1. strokovnjak za ornitologijo
      1.1. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ornitologija
ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja]
    1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic
      1.1. opazovanje, proučevanje ptic, zlasti kot ljubiteljska dejavnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
ornitológinja ornitológinje samostalnik ženskega spola [ornitológinja]
    1. strokovnjakinja za ornitologijo
      1.1. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičarka
ETIMOLOGIJA: ornitolog
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]
    2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
ETIMOLOGIJA: ornitologija
oródnik oródnika samostalnik moškega spola [oródnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico s kom ali čim
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Instrumental, nlat. instrumentalis (iz lat. instrūmentum ‛orodje’) iz orodje - več ...
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
ôsica ôsice samostalnik ženskega spola [ôsica]
    1. manjša osa, zlasti mladič
    2. osi podobna žuželka, ki leže jajčeca v dele rastlin, ličinke ali jajčeca drugih žuželk; primerjaj lat. Dryocosmus, Ichneumonidae, Trichogramma
ETIMOLOGIJA: osa
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo]
    2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]
    3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: siveti
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]
    1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
oslaríja oslaríje samostalnik ženskega spola [oslaríja]
    1. slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno bedastoča
      1.1. slabšalno kar je neumno sploh
    2. slabšalno, kot medmet izraža, da ima govorec negativen odnos do povedanega
ETIMOLOGIJA: osel
oslìč oslíča samostalnik moškega spola [oslìč]
    1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno osliček
    2. morska riba brez lusk s podolgovatim trupom, večjo glavo in daljšo spodnjo čeljustjo; primerjaj lat. Merluccius merluccius
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: osel, v drugem pomenu (kakor hrv. ȍslić) prevod nar. it. asello, asinello, iz asino ‛osel’, ker glava te ribe spominja na oslovsko - več ...
oslíček oslíčka samostalnik moškega spola [oslíčək]
    1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno oslič
    2. igrača, model, ki predstavlja manjšega osla
STALNE ZVEZE: vodni osliček
ETIMOLOGIJA: osel
Število zadetkov: 3432