Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi]
    1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela
      1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
    2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola [prepesnítəu̯ prepesnítve]
    1. umetniško, soustvarjalno prevajanje, prevod dela v verzih
    2. besedilo, literarno delo, nastalo z delnim preoblikovanjem že obstoječega besedila, motiva, teme, navadno literarnega dela
    3. preoblikovanje, aktualizacija umetniškega dela, pri katerih se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: prepesniti
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati]
    1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže
      1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: prepresti
preprêsti preprêdem tudi preprésti preprédem dovršni glagol [preprêsti] tudi [preprésti]
    1. ekspresivno prekriti površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
    2. ekspresivno narediti, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
    3. ekspresivno narediti, da kaj dobi vase, v svojo strukturo tudi dele česa drugega
ETIMOLOGIJA: presti
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]
    ki je v zvezi s prerijo
STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija
presesálni presesálna presesálno pridevnik [presesálni] in [presəsálni]
STALNE ZVEZE: presesalna buča
ETIMOLOGIJA: iz presesati, glej sesati
preslédnica preslédnice samostalnik ženskega spola [preslédnica]
    tipka na tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek
ETIMOLOGIJA: k presledek
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]
    juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc
FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: prežgati
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški] STALNE ZVEZE: pridevniška beseda
ETIMOLOGIJA: pridevnik
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti]
    1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih
      1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
    3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: prijatelj
prímabalerína prímabaleríne samostalnik ženskega spola [prímabalerína]
    1. najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini
    2. ekspresivno najvidnejši, glavni pripadnik skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. prima ballerina iz prima ‛prva’ in balerina
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]
    1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz pri + slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni] STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo
ETIMOLOGIJA: prislov
príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc]
    1. iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti
      1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
próteus próteusa samostalnik moškega spola [próteus]
    iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije močeril
STALNE ZVEZE: črni proteus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. proteus, po imenu morskega božanstva s spreminjajočo se podobo, gr. Prōteús ‛Protej’
prótistrúp prótistrúpa samostalnik moškega spola [prótistrúp]
    1. sredstvo, snov, ki prepreči, zavre učinkovanje strupa
    2. ekspresivno kar deluje proti čemu neprijetnemu, neželenemu
ETIMOLOGIJA: proti + strup
Število zadetkov: 3432