Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

racák racáka samostalnik moškega spola [racák] ETIMOLOGIJA: raca
rácman rácmana samostalnik moškega spola [rácman]
    samec race; SINONIMI: racak
ETIMOLOGIJA: raca
rad simbolFRAZEOLOGIJA: Še pes ima rad mir pri jedi.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za radian
radián radiána in rádian rádiana samostalnik moškega spola [radiján] in [rádijan]
    iz matematike izpeljana merska enota za izražanje velikosti ravninskega kota, ki ustreza ravninskemu kotu z vrhom v središču krožnice, katerega kraka na krožnici določata krožni lok, enak dolžini polmera krožnice; simbol: rad
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. radian, glej radij
radírati radíram nedovršni glagol [radírati]
    1. z radirko brisati, odstranjevati, navadno s svinčnikom, barvico napisano, narisano s papirja
    2. brisati, odstranjevati, spreminjati dele dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške
    3. ekspresivno odstranjevati, uničevati
    4. ekspresivno zadevati, drsati s čim ob kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. radieren iz lat. rādere ‛strgati, praskati, gladiti’ - več ...
radírka radírke samostalnik ženskega spola [radírka]
    1. gumijast pripomoček za brisanje, odstranjevanje, navadno s svinčnikom, barvico napisanega, narisanega s papirja
    2. orodje za brisanje, odstranjevanje, spreminjanje delov dokumenta v programu za grafično oblikovanje, navadno z vodenjem miške
ETIMOLOGIJA: radirati
rádon rádona tudi radón radóna samostalnik moškega spola [rádon] tudi [radón]
    radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, kemijski element; simbol: Rn
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Radon, frc., angl. radon, iz radij
rakún rakúna samostalnik moškega spola [rakún]
    manjša zver s sivim kožuhom, košatim progastim repom in črno liso pod očmi, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Procyon lotor
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. raccoon iz algonk. ärähkun iz ärähkuněm ‛praska z rokami’ - več ...
ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola [ranocélnik]
    nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo
ETIMOLOGIJA: rana + celnik iz celiti
rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga]
    1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: rastlina
rastlinjákov rastlinjákova rastlinjákovo pridevnik [rastlinjákou̯ rastlinjákova rastlinjákovo]
STALNE ZVEZE: rastlinjakov ščitkar
ETIMOLOGIJA: rastlinjak
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), glej kača
raznokríli raznokríla raznokrílo pridevnik [raznokríli]
STALNE ZVEZE: raznokrili kačji pastir
ETIMOLOGIJA: iz razna krila
razoglàv razogláva razoglávo tudi razogláv razogláva razoglávo pridevnik [razoglàu̯ razogláva razoglávo] tudi [razogláu̯ razogláva razoglávo]
    ki je brez pokrivala
ETIMOLOGIJA: raz v pomenu ‛dol, z’ + glava
razpízditi razpízdim dovršni glagol [raspízditi]
    1. vulgarno razjeziti, razburiti; SINONIMI: vulgarno popizditi
    2. v obliki razpizditi se, vulgarno razjeziti se, razburiti se; SINONIMI: vulgarno popizditi
ETIMOLOGIJA: pizditi
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve]
    1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
    3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: razstrupiti
razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti]
    1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
    2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
    3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
    4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: strup
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]
    1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: razstrupljati
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati]
    1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
    2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
    3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
    4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: razstrupiti
Število zadetkov: 3432