Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
vèlemójstrica vèlemójstrice samostalnik ženskega spola [vèlemójstrica]
    1. najvišji naziv, ki ga šahistki podeli mednarodna šahovska organizacija
      1.1. šahistka s tem nazivom
    2. ekspresivno ženska, ki je v čem zelo dobra, najboljša
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster
Celotno geslo eSSKJ
vèlemójstrski vèlemójstrska vèlemójstrsko pridevnik [vèlemójstərski]
    2. ekspresivno ki je v čem zelo dober, najboljši
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako lastnost
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster
Celotno geslo eSSKJ
vèlemójstrsko prislov [vèlemójstərsko]
    ekspresivno takó, da je zelo dobro, najbolje
ETIMOLOGIJA: ↑velemojstrski
Celotno geslo eSSKJ
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
 ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
verížnik verížnika samostalnik moškega spola [verížnik]
    1. iz tehnike in tehnologije priprava v obliki nazobčanega kolesa, na katero se namesti veriga, zlasti na kolesu, motorju, za prenašanje vrtenja
    2. manj formalno kdor nezakonito prekupčuje, zlasti z različnimi valutami
ETIMOLOGIJA: ↑verižen
Celotno geslo eSSKJ
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut]
    desertno vino, aromatizirano z zelišči in okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija]
    1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
    2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika
      2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
    3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’
Celotno geslo eSSKJ
vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni] STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: ↑verz
Celotno geslo eSSKJ
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
    1. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom
    2. manj formalno sprednja šipa vozila
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑bran
Celotno geslo eSSKJ
vetrocvétka vetrocvétke samostalnik ženskega spola [vẹtrocvétka]
    iz botanike rastlina, ki jo oprašuje veter
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑cvetka
Celotno geslo eSSKJ
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom
Celotno geslo eSSKJ
vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva]
    manjši prostor pri vhodu v stavbo, ki zmanjšuje vdor hladnega zraka v notranje prostore
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑loviti
Celotno geslo eSSKJ
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Celotno geslo eSSKJ
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Celotno geslo eSSKJ
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: ↑veverica
Celotno geslo eSSKJ
véverička véveričke samostalnik ženskega spola [véverička]
    navadno ekspresivno veverica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: ↑veverica
Celotno geslo eSSKJ
véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik]
    1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik
ETIMOLOGIJA: ↑vezati
Celotno geslo eSSKJ
vézniški vézniška vézniško pridevnik [vézniški] STALNE ZVEZE: vezniška beseda
ETIMOLOGIJA: ↑veznik
Število zadetkov: 3432