Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú]
    1. iz zoologije večja ptica z belim perjem po telesu, črnim na perutih, golo glavo ter kožno vrečo pod kljunom, ki živi iz Afriki; primerjaj lat. Leptoptilos crumenifer
    2. zlasti v Zahodni Afriki islamski voditelj in učitelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
marakúja marakúje samostalnik ženskega spola [marakúja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi cvetovi z belimi in vijoličastimi nitastimi izrastki in užitnimi temno vijoličastimi ali rumenimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora edulis
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek. nem. Maracuja in port. maracujá iz nekega indijan. jezika - več ...
márčnica márčnice samostalnik ženskega spola [márčnica]
    1. užitna goba s sivkastim klobukom in debelim, krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj lat. Hygrophorus marzuolus; SINONIMI: iz biologije marčna polževka
      1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: marec
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]
    1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
    2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
    3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
    barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: markirati
markacíst markacísta samostalnik moškega spola [markacíst]
    kdor vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami
ETIMOLOGIJA: markacija
markacístka markacístke samostalnik ženskega spola [markacístka]
    ženska, ki vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami
ETIMOLOGIJA: markacist
markíran markírana markírano pridevnik [markíran]
    2. ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave
    3. ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah
ETIMOLOGIJA: markirati
markíranje markíranja samostalnik srednjega spola [markíranje]
    1. označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti z markacijami
    2. označevanje živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevanje teritorija s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. iz gledališke umetnosti igranje vloge mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: markirati
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]
    1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
    2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
    5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
    6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...
martínčkanje martínčkanja samostalnik srednjega spola [martínčkanje]
    ekspresivno izpostavljanje sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: martinčkati se
martínčkati se martínčkam se nedovršni glagol [martínčkati se]
    ekspresivno izpostavljati se sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: martinček
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo]
    praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino
ETIMOLOGIJA: po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje 11. novembra
mascarpone glej maskarpóne
maskarpóne maskarpóneja; tudi mascarpone samostalnik moškega spola [maskarpóne]
    kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: mascarpone
mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf]
    zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif
STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni]
    2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej matriarhat
matriarhát matriarháta samostalnik moškega spola [matrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v družini vodilno vlogo ženske
    2. ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Matriarchat, angl. matriarchate, po zgledu patriarhat tvorjeno iz lat. māter + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
Število zadetkov: 3432