Zadetki iskanja
z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo: njemu ni mogoče ustreči; bolniku naj vse, v vsem ustrežejo; z nobeno stvarjo bi ji ne mogla bolj ustreči; rad jim ustreže / ustregel je njeni radovednosti / ustreči pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti / ustregel je vsaki njeni zahtevi, želji
● star. te besede mu niso ustregle mu niso bile všeč, mu niso ugajale; ekspr. drevesu najbolj ustrežemo, če ga dobro pognojimo za drevo je najbolje
- ustréžen -a -o:
ustrežena prošnja / v povedni rabi: njegovi zahtevi je bilo ustreženo; vsem bo ustreženo
glagolnik od ustreliti: grozili so mu z ustrelitvijo; množične ustrelitve; ustrelitev talcev
♦ pravn. obsoditi na smrtno kazen z ustrelitvijo
1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega: pomeriti in ustreliti; ustreliti v tarčo, zrak; ustreliti s pištolo, puško; odgovoril je, kot bi iz topa ustrelil zelo hitro / ustreliti za beguncem / ustreliti častno salvo izstreliti
// ubiti s strelnim orožjem: ustreliti zločinca; ustrelili so ga kot talca / ustreliti medveda, srno / ustreliti koga v hrbet, srce
// s strelom zadeti, raniti: ustreliti koga v nogo; po nesreči se je ustrelil v roko
2. ekspr., v zvezi ustreliti z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati: z očmi je ustrelila za njim; ustreliti s pogledom po sobi
● pog., ekspr. ustreliti kozla narediti veliko napako, neumnost; ustreliti v prazno ne da bi zadel; pog. ustreliti mimo reči kaj napačnega
- ustreljèn -êna -o:
ustreljeni talci; ustreljena žival; bila je ustreljena v prsi
ustrelíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; ustreliti se v kaj po nesreči se ustreliti v roko
/Brez pravega razloga/ ga je ustrelil (z malokalibrsko puško).
/Brez posebne napovedi/ so ustrelili častno salvo.
/S pogledom/ je ustrelila po sobi.
ustrelíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot psà, ustrelíti kot iz tôpa, ustrelíti kôzla, ustrelíti v prázno
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29414
- 29415
- 29416
- 29417
- 29418
- 29419
- 29420
- ...
- 33322
- Naslednja »