Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
ustrelīti – glej streljáti
Pleteršnik
ustrẹlíti, -ím, vb. pf. 1) einen Schuss abgeben, schießen; u. z motovilom, z motiko, einen Bock schießen, Cig.; — 2) erschießen, todt schießen; u. se, sich erschießen.
Vorenc
ustreliti dov., trajicere sclopo, s'puſho preſtreliti, vſtreliti
Svetokriški
ustreliti -im dov. ustreliti: Jagar jo vſtreli 3. ed., jutre nebo vezh lejtala ǀ bo ner poprei eno tizo vſtrelil del. ed. m ǀ Kateriga lameK je bil ustrelu del. ed. m meneozh de je vuok ǀ kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu del. ed. m, leta bò krajlevuſtvu imel
Črnovrški
ustreliti
Celotno geslo Kostelski
ustreliti ► stˈrėːl’t -l’ėn dov.
Celotno geslo Sinonimni
ustrelíti se -ím se dov.
ubiti se s strelnim orožjem
SINONIMI:
ekspr. pognati si kroglo v glavo
Pravopis
ustreljèn -êna -o (ȅ é é) ~a žival; biti ~ v prsi
ustreljênost -i ž, pojm. (é)
Vorenc
ustreljen del., jaculatus, -a, -um, ſeſterlen, ali uſterlen
Svetokriški
ustreljen prid. ustreljen: Ielen, kakor pozhuti, de je vſtrelen im. ed. m, inu ranjen (I/2, 200) ǀ Jelen kadar je vſtrelen im. ed. m tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus imenovanu (IV, 192)
SSKJ²
ustreljênec -nca m (é)
kdor je ustreljen: pokopati ustreljence
Pravopis
ustreljênec -nca m z -em člov. (é) pokopati ~e
ustreljênka -e ž, člov. (é)
ustreljênčev -a -o (é)
SSKJ²
ustrézati -am nedov. (ẹ̄)
1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: take ceste ne ustrezajo prometu; stanovanje ji ustreza; nova šola ustreza sodobnim zahtevam / fant ustreza njenemu idealu moškega / knjiga ustreza svojemu namenu, potrebam; glasba je ustrezala njegovemu razpoloženju / dogodki, podatki ustrezajo resnici so resnični / profesura bi mu ustrezala; zgodnja ura ji ne ustreza ni primerna zanjo
// biti po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: plačilo ustreza / za to dejanje kazen ustreza / cene ne ustrezajo
2. biti v skladu z določenimi normami, pravili: pogodba ustreza predpisom / njegova izobrazba ustreza delovnemu mestu
// biti v skladu z določenimi dejstvi: ocena položaja ne ustreza
3. biti v skladu z določenim namenom: to orodje ustreza / prejšnji način izobraževanja ne ustreza več
4. z dajalnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: skušal ji je v vsem ustrezati / ustrezati svojim strastem
● zgornja čeljust ustreza spodnji čeljusti se ujema s spodnjo čeljustjo; dal je vsakemu, kakor mu je ustrezalo kakor se mu je zdelo; po svoji presoji, glede na svoje koristi
    ustrezajóč -a -e:
    ustrezajoči izrazi; študiral je ustrezajočo literaturo; prisl.: ustrezajoče se poglobiti v bistvo stvari
Pravopis
ustrézati -am nedov. -ajóč, -áje; ustrézanje (ẹ́; ẹ̑) komu/čemu Stanovanje staršem ~a; ~ svojemu namenu
Celotno geslo Sinonimni
ustrézati -am nedov.
1.
čemu/za kaj imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj
SINONIMI:
biti primeren za kaj, neknj. pog. biti dober za kaj, knj.izroč. biti pravi za kaj, knj.izroč. biti zadovoljiv, knj.izroč. konvenirati, pog. obnesti se, neknj. pog. odgovarjati, zastar. ponesti se
2.
čemu biti v skladu z določenimi normami, pravili
SINONIMI:
knj.izroč. zadostovati, knj.izroč. zadoščati
Celotno geslo Vezljivostni G
ustrézati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti prilagojen komu/čemu
Take ceste ne ustezajo prometu.
1.1.
kdo/kaj biti stopenjsko prilagojen komu/čemu
Cene ustrezajo ponudbi.
2.
kdo/kaj biti pravno, normativno prilagojen komu/čemu
Pogodba ustreza predpisom.
3.
kdo/kaj biti v skladu, primeren
To orodje ustreza.
4.
kdo/kaj biti všeč, ugajati komu/čemu
Skušal jim je ustrezati /v vsem/.
Celotno geslo Etimološki
ustrẹ̄zati -am nedov.
Pleteršnik
ustrẹ́zati, -am, vb. impf. ad ustreči; 1) nach Wunsch thun; u. komu; willfahren: u. željam, zahtevam; — entsprechen, nk.; tako ustreza stari slovenščini, Levst. (Nauk); u. zakonu, DZ.; — 2) u. se, übereinstimmen, Cig., Jan.; glasovi se ustrezajo, Cig.; u. se pri hoji, Schritt halten, Gor.; mlatiči se ustrezajo, die Drescher halten Takt, Gor.
Celotno geslo Kostelski
ustrezati gl. odgovarjati
SSKJ²
ustrézen -zna -o prid., ustréznejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je našel ustrezen izraz za svoje doživetje; izbrati ustreznejšo obliko; napevu napisati ustrezno besedilo
// ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: izdelki dosegajo ustrezno raven; prejeti ustrezno plačilo / imeti ustrezno izobrazbo / krivdi ustrezna kazen
2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: podpisati ustrezno pogodbo / ta obleka za gledališče ni ustrezna primerna; ustrezno vedenje
// ki je v skladu z določenimi dejstvi: ustrezna ocena položaja; dati ustrezna navodila / temu ustrezno je bilo tudi ravnanje z otroki / publ. narediti ustrezne korake
3. ki je v skladu z določenim namenom: ustrezna obdelava zemlje; določili so mu ustrezno terapijo; za hrbtenico ustrezne vaje / ta mera ni ustrezna; takrat še niso imeli ustreznega orodja
    ustrézno prisl.:
    času, okolju, razmeram ustrezno ravnati, ukrepati; ustrezno opremljeni prostori
Število zadetkov: 666425