Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
zrohnéti -ím dov.
GLEJ SINONIM: zarohneti
Pleteršnik
zrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. aufbrausen (o človeku); seinen Zorn auslassen, Cig.; — (nam. vzr-).
Vorenc
zrojen gl. zrejen 
SSKJ²
zrojíti -ím stil. zrójim dov., zrójil stil. zrôjil (ī í, ọ́)
ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: ker so slabo naredili, je zrojil; zrojiti nad kom / dajte že mir, je zrojil
● knjiž. Kranjska čbelica je zrojila izšla; ekspr. hčere še ne bodo tako hitro zrojile postale nemirne zaradi zanimanja za moške; kot ose so zrojili okoli njega začeli jezno, razdraženo tekati, skakati v velikem številu
Pravopis
zrojíti -ím dov. zrójil -íla, nam. zrojít/zrojìt; zrojênje; drugo gl. rojiti (í/ȋ í) poud. |glasno se razjeziti, razburiti|: nad kom/čim ~ ~ otroki; Dajte že mir, je zrojil
Celotno geslo Sinonimni
zrojíti -ím dov.
GLEJ SINONIM: razburiti se
Pleteršnik
zrojíti, -ím, vb. pf. zu schwärmen anfangen, aufschwärmen, Cig.; — auftoben, im Zorn auffahren; — (nam. vzr-).
Čebelarstvo
zrojíti -ím dov.
Črnovrški
zrojiti
Čebelarstvo
zrojíti se -ím se dov.
Celotno geslo Etimološki
zrok – glej vzrȍk
Pleteršnik
zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).
Pleteršnik
zròk 2., -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.
Prekmurski
zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7
Celotno geslo Megiser
zrok -a samostalnik moškega spola
Besedje16
zrok sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv., MTh 1603)
Prekmurski
zroklívi -a -o prid. povzročajoč: ne szlobodno doliniháti dugôcso zroklivo záglozdo AIN 1876, 73
Pleteršnik
zrokovȃnje, n. das Verursachen, das Bewirken, kajk.-Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, bewirken, kajk.-Valj. (Rad).
Besedje16
zrokovdarjenje (zroko vdarjenje) sam. s ♦ P: 1 (TC 1550)
Število zadetkov: 666421