Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

puránov puránova puránovo pridevnik [puránou̯ puránova puránovo] ETIMOLOGIJA: puran
ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet]
    jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...
sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]
    kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz sadizem
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]
    1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
      1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
    2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem
sadístično prislov [sadístično]
    1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: sadističen
sadístka sadístke samostalnik ženskega spola [sadístka]
    ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: sadist
samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga]
    1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: enorog
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela
    3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat. Monodon monoceros
ETIMOLOGIJA: sam + rog
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]
    tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej siriti - več ...
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: sir
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
    2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati
      2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
skútni skútna skútno pridevnik [skútni] ETIMOLOGIJA: skuta
ščítkar ščítkarja samostalnik moškega spola [ščítkar]
    iz agronomije, iz zoologije parazitska žuželka z belimi krili, prekritimi z voskastimi spiralami, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Trialeurodes vaporariorum; SINONIMI: iz agronomije, iz zoologije rastlinjakov ščitkar
STALNE ZVEZE: rastlinjakov ščitkar
ETIMOLOGIJA: ščitek
testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]
    navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
ETIMOLOGIJA: testen
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola
    1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
    2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
    3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga]
    1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]
    1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino
      1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
      1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
    2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
    3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
    4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz treskati - več ...
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: vitamin
Število zadetkov: 66