mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico:a) publ. elitna in množična kultura / ta avto je množično vozilo ljudskob) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja;
množična zastrupitev s hrano;
množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; pravn. množični morilec morilec, ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdajamnóžično prisl.:
množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.