Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: bratiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ávtopromèt in ávto promèt -éta m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet; vozišče za avtopromet / nekdaj Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
SSKJ²
preselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo
// povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj
    preselíti se 
    spremeniti stalno ali začasno bivališče: prodal je hišo in se preselil / preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj / preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo / divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj
    // spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico
    ● 
    ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
    preséljen -a -o:
    izseljeni in preseljeni ljudje; pohištvo je že preseljeno
SSKJ²
smér ž, daj., mest. ed. sméri (ẹ̑)
1. kar določa gibanje, lego glede na določeno umišljeno črto: določiti smer; druga, ista, nasprotna smer; navpična, poševna smer; smer hoje, leta, plovbe; ugotavljati smer vetra; z roko nakazati spremembo smeri; poslopje stoji v smeri vzhod–zahod / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni
// kar določa gibanje proti določenemu kraju, točki: vlak je odpeljal v drugo smer; ladje vozijo v vse smeri; smer Ljubljana–Kranj / prezrl je znak: obvezna smer; plezalna smer / peljati v smer Kamnik; letel je v smeri proti Bledu proti Bledu
2. navadno s prilastkom kar določa potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: odkar prevladuje v podjetju ta smer, dosegamo velike uspehe; smer političnega delovanja; smer razvoja / v to smer nisem razmišljal; nadaljuj raziskave v tej smeri; publ. narediti ustrezne korake v smeri izboljšanja odnosov za izboljšanje
3. navadno s prilastkom kar določa izobraževanje, šolanje glede na učni smoter, učne predmete in tvori zaključeno celoto: vpisati se na drugo smer; študijska smer / naravoslovno-matematična smer
4. navadno s prilastkom kar določa kako dejavnost glede na sredstva, ideje, ki tvorijo poseben sistem: filozofska, literarna, umetnostna smer; obtoženci pripadajo različnim političnim smerem / v slikarstvu se je uveljavila realistična smer
● 
spremenili so smer pogovora začeli so govoriti o čem drugem; pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški
♦ 
alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; opraviti ponovitev smeri; fiz. gibanje v negativni smeri v nasprotni smeri od dane; geom. diagonalna smer; šol. pedagoška smer študija ki usposablja za pedagoško delo; teh. aksialna smer
SSKJ²
trikót -a m (ọ̄)
1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana–Kranj–Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj
2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota
 
elektr. žarg. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik
 
glasb. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Babni Vrt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babnega Vrta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranj
IZGOVOR: [bábni və̀rt], rodilnik [bábnega və̀rta]
BESEDOTVORJE: Babnovrtčan in Babljan, Babnovrtčanka in Babljanka, Babnovrtčanov in Babljanov, Babnovrtčankin in Babljankin, babnovrtski in babljanski
Celotno geslo ePravopis
KR
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
KR samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Kranj
IZGOVOR: [kə̀rə̀], rodilnik [kə̀rə̀]
Celotno geslo ePravopis
Kranj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kranja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [kránʼ], rodilnik [kránja]
BESEDOTVORJE: Kranjčan, Kranjčanka, Kranjčanov, Kranjčankin, kranjski
Celotno geslo ePravopis
z. o. o.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
zadruga z omejeno odgovornostjo
IZGOVOR: [zéóó] in [zə̀óó]

Slovenski pravopis

Pravopis
Creína -e [kreina] ž, zem. i. (ȋ) |antični Kranj|: v ~i
Pravopis
KR -- [kərə̀] m, simb. (ə̏) Kranj
Pravopis
Kránj -a m s -em zem. i. (á) v ~u
kránjski -a -o (á)
Kránjčan -a m, preb. i. (á)
Kránjčanka -e ž, preb. i. (á)
Pravopis
relácija -e ž (ȃ) pojavi v vzročni ~i v vzročnem razmerju, odnosu, zvezi; prevoz na krajši ~i na krajši razdalji; ~ Ljubljana—Kranj; delo na daljše časovne ~e na daljša razdobja

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj-M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. (Kr.)-Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.-Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zazǫ̑bək, -bka, m. der Widerhaken an der Angel, Kranj-Erj. (Torb.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
Kranj [kránj] samostalnik moškega spola

gorenjsko mesto Kranj

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
Kranjkˈraːn’ -a m
Število zadetkov: 37