Zadetki iskanja
Celotno geslo
NESSJ
brez2
Celotno geslo
NESSJ
Pleteršnik
brẹ́zən 2., -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.-Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik (Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.
Celotno geslo
NESSJ
Jezikovna
ChatGPT – izgovarjava in sklanjanje
Vse več bomo govorili o programu chatGPT, zato me zanima, kakšen izgovor bi predlagali: podobno kot Gmail.com [gmajl.kom] oziroma [gmejl.kom] tudi ChatGPT [čet ge pe te] oz. [gə̀pə̀tə̀] oziroma [čet dži pi ti].
Ali bi lahko šli korak naprej in svetovali ali celo sprejeli pogovor ge pe te / gə̀ pə̀ tə̀ oziroma klepet ge pe te / gə̀pə̀tə̀?
Jezikovna
Cimbri ali Kimbri?
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna
Citat kot premi govor ali samostojno?
zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
ali
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
Jezikovna
Citatna imena skandinavskih ulic
Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?
Jezikovna
Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«
Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.
Jezikovna
Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«
Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Celotno geslo
ePravopis
dan
Predlog
dneva in dan dne samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan
Jezikovna
Dan »žena« ali dan »žensk«?
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Jezikovna
Decimalno številčenje poglavij: ob arabskih števkah rimske ali črke
Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja
Jezikovna
Deljenje besed
Imam dve vprašanji glede deljenja besed.
Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?
Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?
Jezikovna
Deljenje besede »razvneti«
Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.
Celotno geslo
Frazemi
dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]
Celotno geslo
Frazemi
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
Pleteršnik
dláka,* f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig.*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
Jezikovna
Do kakšne ali do katere mere?
Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.
Jezikovna
Dopustnost različnih zgradb: »pristopi k« ali »pristopi za«
Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.
Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 407
Dostopnost