Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
- 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
- brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema
- brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled
♦ agr. brezdimna sušilnica sušilnica, v kateri dim ne pride do sadja; kem. brezdimni smodnik smodnik, ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima
// knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec
// slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj
- brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike
- brezglásno prisl.: govoril je tiho, skoraj brezglasno; brezglasno se smejati; brezglasno se je zgrudila
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 129
- Naslednja »