Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
nèspôlen -lna -o (ȅȏ) V romanu je prikazana kot ~a ženska |ki je brez spolnih teženj|
nèspôlni -a -o (ȅȏ) biol. ~o razmnoževanje
nèspôlnost -i ž, pojm. (ȅȏ)
Pravopis
nèučinkovíto nač. prisl. (ȅȋ) delati ~; ~ igrati |brez doseganja zadetkov|
Pravopis
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Pravopis
nèženíran -a -o; bolj ~ (ȅȋ) neknj. pog. brez zadrege, sramu: ~ nastopač; ~o vedenje
nèženíranost -i ž, pojm. (ȅȋ) neknj. pog.
Pravopis
nèženírano nač. prisl. (ȅȋ) neknj. pog. brez zadrege, sramu: ~ ogledovati koga; ~ zahtevati častni sedež
Pravopis
nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
nónstòp1 -ôpa m (ọ̑ȍ ọ̑ȏ) žarg. vpeljati ~ |poslovanje brez premora|
Pravopis
nónstòp2 nač. prisl. (ọ̑ȍ) žarg. |brez premora, nepretrgano|: poslovati ~; ~ podnevi in ponoči
Pravopis
nónstòp.. tudi nónstòp prvi del podr. zlož. (ọ̑ȍ) |brez premora, nepretrgano| nónstòptrgovína tudi nónstòp trgovína
Pravopis
obletèl -éla -o in obletél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o drevje |brez listja|
obletélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
obrís -a m (ȋ) ~i gora; ~ stopala; v grobih ~ih razložiti |brez podrobnosti|; redk. bežen ~ sodobnega filozofskega dogajanja opis, oris
Pravopis
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
Pravopis
odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|
Pravopis
omléden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) poud.: ~a jed |brez okusa|; ~a pijača |neprijetno sladkega okusa|; ~a pesem |vsebinsko prazna|
omlédnost -i ž, pojm. (ẹ́) poud.
Pravopis
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
osaméti -ím dov., drugo gl. sameti (ẹ́ í) ~ na stara leta; poud. Kmetija je osamela |ostala brez ljudi|
Pravopis
pa1 [poudarjeno pà] vez.
I. z vejico
1. protiv. Vem, ~ ne povem; na vrhu strmega, ~ ne previsokega hriba; Rekel je, da pride, ~ ga od nikoder ni
2. posled. Prosili so me, ~ sem jim posodil; Poravnaj škodo, ~ te ne bomo tožili; mlada, ~ naivna, in mu je vse verjela; Preveč sem privil, ~ je počilo
II. brez vejice
1. vezal., knj. pog. ti ~ jaz; Sedeli smo ~ se pogovarjali o tem ~ onem; Pojdi ~ zapri vrata
2. stopnj. Kar naprej nas uči: to ~ to, tako ~ tako
Pravopis
pádar -ja m s -em člov. (ȃ) |zdravilec brez ustrezne izobrazbe|; slabš. poslati po ~a |po zdravnika|
pádarica -e ž, člov. (ȃ)
pádarjev -a -o (ȃ)
pádaričin -a -o (ȃ)
Pravopis
pámet -i ž, pojm. (á) človeška ~; poud.: priti k ~i |spametovati se|; presojati, ravnati po ~i |premišljeno, razsodno|; ~ je boljša kot žamet |Boljše je biti pameten kot bogat|
na pámet nač. prisl. zv. (á) računati ~ ~ |brez pripomočkov|
Pravopis
pentljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; pentljánje; (-àt) (á ȃ) slabš. z/s kom ~ z nasprotniki |družiti se|; poud. ~ v delavnici |delati brez učinka, počasi|
pentljáti se -ám se (á ȃ) slabš. z/s kom z njim se ni dobro ~ |se družiti|
Število zadetkov: 395