Fran > Jezikovna

Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...

Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me začetnica zapisa na dokumentu

a)

Mag. Jaka Jakov

ravnatelj

ali

mag. Jaka Jakov

ravnatelj

b) Ravnatelj

mag. Jaka Jakov

ali

Ravnatelj

Mag. Jaka Jakov

II.

Moje vprašanje je bilo dvoumno. Se opravičujem. Zanima me zapis začetnice a) na uradnem dokumentu (spričevalo...).

Mag. Jaka Jakov

(ravnatelj)

ali

mag. Jaka Jakov

(ravnatelj)

b) na ovojnici:

Mag. Jaka Jakov

...

ali

mag. Jaka Jakov

...

Ali se motim, če menim, da je v navedenih primerih potrebno uporabiti veliko zečetnico?

Zanima me, kako je s pravilno obliko zaimka neki. Mnogokrat namreč zasledim zapis brez i-ja (primer: K nam je prišel nek človek). SSKJ nas napotuje k neki, v SP-ju pa oblike nek sploh ni. Je torej pravilna le oblika neki? Hvala.

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zakaj se piše predhodni (brez "nj"), hkrati pa naslednji (z "nj")? Je to posledica nesmiselnega vrivanja nj-jev v slovenščino iz srbščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:

Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me izvor priimka Kampijut.

Ali se piše Gozd - Martuljek z vezajem ali brez? Kako se sklanja v mestniku?

Zakaj ne pišemo muzikel namesto muzikal, saj v odvisnem sklonu rečemo muzikla in ne muzikala. Muzikal je samo črkovna prestavitev iz angleščine v slovenščino in nima s kaljo nobene zveze (»Al' bo kal pognalo seme, ...«); poudarek na zadnjem zlogu pa nas privede prav do tega.

V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).

V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?

Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.

Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.

Zanima me, ali se merske enote (m,kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

V poglavju Krajšave Pravopisa 8.0 je pod točko 32 zapisano:

Namesto kopičenja enakovrstnih okrajšav uporabljamo tudi nesistemske načine, npr. namesto dr. dr. ‘dvojni doktor’ raje ddr.; tako še dddr. ‘trojni doktor’ in mmag. ‘dvojni magister’.

Zanima me, ali je v primeru mmag. zajet tudi naziv, ki ga pridobimo po bolonjskem študijskem programu druge stopnje, ali je mišljen naziv pridobljen po študijskih programih pred bolonjskimi programi.

Jaz sem študiral vzporedno na dveh bolonjskih programih druge stopnje. Kako pravilno zapišem svoja naziva? Ju ločim z vejico? Katerega zapišem najprej? Ju razvrstim po abecedi, času pridobitvi ali po želji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je lahko zapisnik seje napisan v premem govoru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanimajo me možnosti za zapis okrajšave za številko (št.) v mednarodni rabi: a) Se znak lojtra (#) v takšni rabi piše s presledkom ali brez njega (# 1 ali #1)? b) Se latinska okrajšava za N/numero piše z veliko ali malo začetnico (No./no.)? c) Ali morda obstaja še kakšen drug način zapisa okrajšave za številko, ki bi ga lahko uporabili v mednarodni rabi in bi bil hkrati v skladu s slovenskim pravopisom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):

• Šola za medicinske sestre - babice
• Srednja šola za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer.

In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:

• Srednjo šolo za za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer,
• Šolo za medicinske sestre - babice
• zdravstveno prosvetna delavka
• zdravstveno prosvetno delo
• zdravstveno - prosvetnimi aktivisti
• dvig zdravstveno - prosvetne zavesti
• ginekolog-porodničar

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me, kako je pravilno ((ne)uporaba pike za številko in sklon):

• osebe, stare med 21. in 50. leti ali osebe, stare med 21 in 50 let;
• osebe med 51. in 65. letom starosti ali osebe med 51 in 65 let starosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Zanima me, do kod števila pišemo z besedo in od kod naprej s številko. Od kod pravilo, da števila do enajst oz. do enaindvajset pišemo z besedo? Katero pravilo velja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.