Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
    1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
      1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
    2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla
    3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
cókel cókla samostalnik moškega spola [cókəl]
    1. navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokla
    2. neformalno spodnji del fasade za zaščito stavbe pred vlago
ETIMOLOGIJA: cokla
cókla cókle samostalnik ženskega spola [cókla]
    1. navadno v množini obuvalo z navadno nepregibnim debelim lesenim, gumijastim podplatom, brez zadnjega zgornjega dela, ki se natakne; SINONIMI: cokel
    2. ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: neformalno, ekspresivno bremza
    3. neformalno obloga iz strjenega snega, ki se naredi pod čevlji, smučmi, derezami in ovira gibanje
STALNE ZVEZE: zavorna cokla
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zoccolo < lat. socculus ‛čeveljček’, iz soccus ‛vrsta lahkega čevlja’
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]
    trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]
    1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
    2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...
číračára; in číra čára medmet [číračára]
    1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
    2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
    3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža
      3.1. kot samostalnik, ekspresivno neučinkovito, navadno etično, zakonsko sporno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer
    4. kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna kriva črta
    5. kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna moč, a mu je govorec ne priznava
ETIMOLOGIJA: iz čarati po zgledu žigažaga iz žagati
číra čára; in číračára medmet [číra čára]
    1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
    2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
    3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža
      3.1. kot samostalnik, ekspresivno etično, zakonsko vprašljivo ali le navidezno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer
ETIMOLOGIJA: čiračara
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
demoralizíran demoralizírana demoralizírano pridevnik [demoralizíran]
    1. pri katerem moralna načela upadejo
    2. pri katerem zaradi neugodnega položaja volja za delovanje, vztrajnost upade
ETIMOLOGIJA: demoralizirati
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz do + kaj + le - več ...
êmm; in ámm medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m uporablja se, ko govorec želi zapolniti premor v govoru
    2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora
épsko prislov [épsko]
    1. takó, da je kot pri epu ali spominja na ep
    2. takó, da je kot pri epiki ali spominja na epiko
    3. ekspresivno izraža najvišjo stopnjo
    4. neformalno, ekspresivno izraža doseganje najvišje stopnje glede izpolnjevanja pričakovanj, zahtev
ETIMOLOGIJA: epski
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]
    1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
    2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej fluid
fluídnost fluídnosti samostalnik ženskega spola [fluídnost]
    1. lastnost česa, da je nestalno, se spreminja ali je težje opredeljivo
    2. lastnost česa, da je elegantno, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
ETIMOLOGIJA: fluiden
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]
    1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih
      1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
    2. slavilna pesem
    3. ekspresivno slava, čast
    4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
gólem gólema samostalnik moškega spola [gólem]
    človeku podobno mitološko bitje, narejeno zlasti iz blata ali gline, ki oživljeno opravlja ročna, težaška dela za gospodarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Golem iz hebr. gōlem, prvotneje ‛okoren človek’, prvotno ‛brezoblična gmota’
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
Število zadetkov: 394