Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.
2.
kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.
3.
kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.
4.
kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.
4.1.
kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.
Celotno geslo Vezljivostni G
rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
Celotno geslo Vezljivostni G
slabéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ slabel.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti postajati oslabel, onemogel, propadati
Sunki vetra /občutno/ slabijo.
3.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenupostajati slabo, slabše
Po preobilnem obroku (mu) je slabelo.
Celotno geslo Vezljivostni G
spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.
4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
Celotno geslo Vezljivostni G
spoznáti -znám dovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.
2.
kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.
3.
kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.
4.
kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.
Celotno geslo Vezljivostni G
správiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
čustvenostno kdo/kaj dati se k/h komu/čemu / v/na/ob/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil k tlom, pod mizo.
2.
čustvenostno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil iz hiše v gozd.
Celotno geslo Vezljivostni G
težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.
3.
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.
4.
slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.
Celotno geslo Vezljivostni G
tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.
Celotno geslo Vezljivostni G
uíti uídem dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.
Celotno geslo Vezljivostni G
ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.
3.1.
kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.
4.1.
kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.
Celotno geslo Vezljivostni G
úpati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.
2.
kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.
Celotno geslo Vezljivostni G
upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.
Celotno geslo Vezljivostni G
upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.
Celotno geslo Vezljivostni G
uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
Celotno geslo Vezljivostni G
usmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Usmeril je čoln (proti pristanišču).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Usmerili so učence v študij matematike.
5.
iz agronomije, v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Kmetijo so usmerili v živinorejo.
Celotno geslo Vezljivostni G
veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja
kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).
Celotno geslo Vezljivostni G
vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.
Celotno geslo Vezljivostni G
založíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdati koga/kaj
Sobo si je /po nepotrebnem/ založil (z različno staro ropotijo).
2.
kdo/kaj izgubiti koga/kaj
/Kot stari mož/ je (nekam) založil svoja boljša očala.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
/Dobrohotno/ je založil precej svojega denarja (za izgradnjo šole).
4.
iz igralništva kdo dati kaj ‘nezaželeno nadštevilno karto'
Pri igri je /brez potrebe/ založil karto.
Celotno geslo Vezljivostni G
zamudíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.
2.
kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.
3.
kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.
4.
iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.
Število zadetkov: 704