Zadetki iskanja
Slovar slovenskih frazemov
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
sedéti kàkor kóklja [na jájcih], sedéti kàkor malík, sedéti [kàkor] na šivánkah, sedéti [kàkor] na žerjávici, sedéti kàkor štór, sedéti kómu na glávi, sedéti kómu na jétrih, sedéti kot čúk na pálici, sedéti kot kíp, sedéti kot kùp nesréče, sedéti kot lípov bóg, sedéti [kot] na íglah, sedéti [kot] na tŕnih, sedéti [kot] na tŕnju, sedéti kot pribít, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, sedéti na lovoríkah, sedéti na prestólu, sedéti na sódu smodníka, sedéti na zatóžni klópi, sedéti po túrško, sedéti pri korítu, sedéti v lúknji, sedéti za kríži, sedéti za okróglo mízo, sedéti za pečjó, sedéti za rešêtkami, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar stare knjižne prekmurščine
pridrǘžiti se -im se pridružiti se: Ti drügi ſze je pa niſcse nej ſzmeo knyim pridrü'ziti KŠ 1771, 354; i cſi gli ſzmo nej vrejdni k-nyim ſze pridrü'ſiti KM 1783, 125; cslovik i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 61; in ſze pridrü'si k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 20; Eden cigán sze Márki pridrü'si v-krcsmi KOJ 1845, 113; Tak sze pridrü'zi on k-tebi KAJ 1848, 55; Ono je, csi Bogá odvr'zemo i kvrági ſze pridrü'zimo KŠ 1771, 826; naj i on váſz pokrepi, Knyemi ſze pridrü'zte KŠ 1771, 818; naj ktebi ſze vlicsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227; nego naj ſze poſteno k-Goſzpodni pridrü'zite KŠ 1771, 504; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; ſze je kprávomi Kriſztusevomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; Vu Troadi ſze je Sz. Lukács k-nyemi pridrü'so KM 1796, 128; I niki pridrü'zili ſzo ſze k-Pavli KŠ 1771, 394
pridrǘživši -a -e ko je pridružil: Ladiszláv Kumaniánke szi pridrü'sivsi sz tem djányom je zgübo postenyé KOJ 1914, 105
1. širok, ki ima med najbližjima koncema razmeroma veliko razsežnost: Ta ſirouka [pout], tou je KŠ 1754, 145; i ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; Cigán sirki kroug naprávi KOJ 1845, 11; Széles; sürki -a -o KOJ 1833, 153; Ravnica je sürka AIN 1876, 12; Süroko cselo Pláto ji pise SŠ 1796, 94; Pelikan má dugi, šürki klün AI 1878, 27; bomo nazháj poglednoli na eto szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Prednje nogé so šürke AI 1878, 10; ka je bougse sürke kak vouszke nyive orati KOJ 1833, XV
2. širok, prostran: Tágos; prosztorni, sörki KOJ 1833, 174; Oh kako je jálen ete ſzvejt ſirouki SŠ 1796, 129; Posle je na ſirouki ſzvejt BKM 1789, 119; Ti ſzi môdro ſztvôrio Ete ſzvêt sirôki BRM 1823, 137; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; drcsejo Po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 261; idoucſi povſzem ſiroukom szvejti KŠ 1771, 3 (B2a); po siroukom ſzvejti ſzo oni razisli KM 1783, 53; Na etom ſirokom ſzvejti BKM 1789, 25; Po vſzoj ſirokoj zemli BKM 1789, 110; Teda ſzo pouſztala ſirouka mourja BKM 1789, 156; Oh vszega sürôkoga szvêta hranitel KAJ 1848, 251; Vr'zi konecz neznanoszti Po vszem sürôkom szvêti KAJ 1848, 164
šürkéši -a -e širši: sto bi za vase napredüvanye znanoszti vam potrêbno sürkêso pôt goriodpro AIP 1876, br. 6, 1
šǘrši -a -e širši: Szüknye [sürjava] je escse sürse KAJ 1870, 66