Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Frazemi
délati Frazemi s sestavino délati:
délati církus, délati část svôjemu iménu, délati iz komárja slóna, délati iz múhe slóna, délati iz mušíce kônja, délati kàj z lévo rôko, délati kàkor vòl, délati kómu medvédjo uslúgo, délati kot [čŕna] živína, délati kot kònj, délati kot navít, délati kot obséden, délati kot stròj, délati kot zamórec, délati na lástno pést, délati ôsla iz kóga, délati račún brez krčmárja, délati s kóm/čím kot svínja z méhom, délati s kóm kot z živíno, délati síve lasé kómu, délati špágo, délati za bôžji lón, délati za svój žèp, délati za štíri, délati za trí, désna rôka ne vé, kaj déla léva, desníca ne vé, kaj déla levíca, léva rôka ne vé, kaj déla désna, levica ne vé, kaj déla desníca, ne délati sívih lás kómu
délati církus, délati část svôjemu iménu, délati iz komárja slóna, délati iz múhe slóna, délati iz mušíce kônja, délati kàj z lévo rôko, délati kàkor vòl, délati kómu medvédjo uslúgo, délati kot [čŕna] živína, délati kot kònj, délati kot navít, délati kot obséden, délati kot stròj, délati kot zamórec, délati na lástno pést, délati ôsla iz kóga, délati račún brez krčmárja, délati s kóm/čím kot svínja z méhom, délati s kóm kot z živíno, délati síve lasé kómu, délati špágo, délati za bôžji lón, délati za svój žèp, délati za štíri, délati za trí, désna rôka ne vé, kaj déla léva, desníca ne vé, kaj déla levíca, léva rôka ne vé, kaj déla désna, levica ne vé, kaj déla desníca, ne délati sívih lás kómu
SSKJ²
dréti1 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ)
1. silovito in hitro teči: hudournik dere po skalovju; voda močno dere / ekspr. iz nosa mu je drla kri; pot mu je curkoma drl po obrazu; solze so mu drle po licih
● preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
2. ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: ljudje so trumoma drli iz cerkve; vse je drlo na plesišče; otroci so kar drli v cirkus; fantje iz cele vasi so drli skupaj / dekleta kar derejo za njim se navdušujejo zanj
// v zvezi z v zelo hitro se bližati čemu slabemu: dreti v propad, nesrečo, pogubo
1. silovito in hitro teči: hudournik dere po skalovju; voda močno dere / ekspr. iz nosa mu je drla kri; pot mu je curkoma drl po obrazu; solze so mu drle po licih
● preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
2. ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: ljudje so trumoma drli iz cerkve; vse je drlo na plesišče; otroci so kar drli v cirkus; fantje iz cele vasi so drli skupaj / dekleta kar derejo za njim se navdušujejo zanj
// v zvezi z v zelo hitro se bližati čemu slabemu: dreti v propad, nesrečo, pogubo
- deróč -a -e tudi derèč -éča -e:
hudournik je, deroč s hribov, valil skale s seboj; deroča reka
Gledališče
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec
dáti v èn lônec, glédanje [kómu] v lônec, glédati kómu v lônec, kàkor ubít lônec, kot póčen lônec, lônec na hŕbtu nosíti, metáti kàj v ísti lônec, metáti [vsè] v èn lônec, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec, pristáviti svój lônec, talílni lônec, tláčiti kàj v ísti lônec
Celotno geslo
Frazemi
napráviti Frazemi s sestavino napráviti:
iz lísta napráviti hrást, napráviti cél církus, napráviti iz múhe slóna, napráviti kríž čez kóga/kàj
iz lísta napráviti hrást, napráviti cél církus, napráviti iz múhe slóna, napráviti kríž čez kóga/kàj
Celotno geslo
Frazemi
naredíti Frazemi s sestavino naredíti:
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
Jezikovna
O pridevniku »pythonovski«
Zanima me, ali se pravilno piše Pythonovski ali pythonovski. Pridevnik se ne navezuje na skupino Monty Python, temveč na programski jezik Python.
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
plátno -a s (á)
1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno
2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno
// slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela
3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno
// navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna
● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus
♦ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.]
1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno
2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno
// slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela
3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno
// navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna
● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus
♦ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.]
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
SSKJ²
vreščánje -a s (ȃ)
glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev
glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev
Celotno geslo
Frazemi
Število zadetkov: 42
Dostopnost