- 1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
- a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu
// v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom
// poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih
// živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime - b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh
// žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica - c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov
// zaščiteno ime proizvoda
- a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu
- 2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
- 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu
// njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral - 4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
- 5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ lingv. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime
Zadetki iskanja
- 1. dati, spraviti kaj iz česa: izložiti blago, tovor; izložiti obleke iz kovčka / redko pred hišo so jih izložili iz avtomobila odložili
- 2. redko dati, postaviti na ogled v izložbo: izložili so nove modele čevljev / zastar. izložiti slike razstaviti
- izložèn -êna -o
- 1. deležnik od izložiti: ogledoval si je iz žepov izložene stvari
- 2. knjiž., redko izpostavljen: obala je izložena valovom; prim. zložiti
● star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; star. poseči v mošnjico plačati, dati denar
♦ bot. dišeča mošnjica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti; navadna kukavica; čeb. semenska mošnjica organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice; zool. ustna mošnjica stranska ustna votlina nekaterih sesalcev za zbiranje in prenašanje zalog hrane
- 1. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš žiro račun
- 2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih
// narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom - 3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami
♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta - 4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge
- nakázan -a -o: v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja
- 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti
- 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila
// pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela - 3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil
- 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila
● ekspr. umetno napihniti cene zvišati
- napíhniti se ekspr.
- 1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila
- 2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila
- napíhnjen -a -o
- 1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki
- 2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran
- 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede
- 1. izraziti željo, zahtevo
- a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pismeno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
- b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
- c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
- 2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
● pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno
- naročíti se v zvezi z na postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej
- naročèn -êna -o: naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno
- 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak
- 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov
- 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce
// ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov - 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj
- 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo
- a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi
- b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv
- c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika
- č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš
- 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek
- 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb
- a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega
- b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo
// zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi
- 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza
♦ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja
- 1. glagolnik od obravnavati:
- a) obravnava poročila; obravnava perečih gospodarskih problemov; izčrpna obravnava narodnega vprašanja; predmet obravnave / dati, predložiti osnutek zakona v javno obravnavo; publ. predlog bo šel v obravnavo se bo obravnaval
- b) obravnava predpisane učne snovi
- c) statistična obravnava podatkov obdelava
- č) publ. njegove težave so zahtevale psihiatrično obravnavo pregled, zdravljenje pri psihiatru
- 2. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: obravnava bo javna; obravnava bo ob deseti uri; udeležiti se obravnave; končati, odložiti, prekiniti obravnavo; priti na obravnavo; vabilo na obravnavo; zapisnik o obravnavi / razpisati obravnavo / disciplinska, pritožbena, sodna, zapuščinska obravnava; glavna obravnava na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe
- 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto - 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati
// aro mu je že odštel
// od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril - 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine
// nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev - 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade
● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev
- odštévši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili
- odštét -a -o: stroški so že odšteti
- 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati
// ptič se je oglasil z ostrim glasom
// ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem - 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče; oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili
- 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi
- 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši
- 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest
- 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem
● nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil
- 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico
- a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico
- b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo
- 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal
- 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam
● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
- pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo
- a) v last brez plačila: knjigo mi je posodil, ne pa podaril; podariti komu sliko; podariti za rojstni dan / ekspr. narava mu je podarila zdravje
- b) ne da bi zaslužil: podariti učencu pozitivno oceno / diplomo so mu podarili
● knjiž. podarila mu je otroka rodila; knjiž. podariti komu svoje srce dati; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; knjiž. podariti življenje domovini umreti zanjo zlasti v boju; knjiž. podarila je življenje trem otrokom rodila jih je
- podárjen -a -o tudi podarjèn -êna -o: podarjena sreča; podarjena zemlja
● podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake
- 1. postaviti, dati pod kaj
- a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico
- b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili
// ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati
- 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil
- 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil
● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del
- podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo
● nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen
- 1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je pomolil jezik iz gobca / pomoliti glavo skozi vrata, v sobo; pomolil je noge široko od sebe / pomoliti roko v pozdrav
- 2. hoteti dati, izročiti kaj, iztegujoč predse: fantu je pomolil denar; pomoliti komu dokumente, odločbo / ekspr. pomoli ji pismo pod nos
● star. pomoliti figo pokazati; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; ekspr. vsak dan ji pomoli pod nos malomarnost očita; če mu prst pomoliš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko
- pomolívši zastar.: poklicala ga je, pomolivši glavo skozi vrata
- 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo; vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj; z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati
// narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: povrniti pomoč / povrniti dobro z dobrim, hudo s hudim / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to povrnem - 2. star. vrniti, dati: jed ji je povrnila moč; to ji je povrnilo upanje
● star. bog povrni hvala; evfem. krivico mu bom povrnil maščeval se mu bom
- povrníti se in povŕniti se
- 1. spet se pojaviti, ponoviti se: bolezen se mu je povrnila; povrnili so se hudi časi / kmalu se bo povrnila pomlad
- 2. knjiž. vrniti se: le pojdi, pa se kmalu povrni; povrniti se iz vojske, s potovanja, domov / povrnimo se h glavnemu junaku romana
● ekspr. pisatelj se je povrnil k dramatiki je spet začel pisati drame; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo
- povŕnjen -a -o: povrnjeni stroški; povrnjena dobrota; povrnjeno upanje mu je dalo moč
- 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim
- a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče
// uživati prednosti - b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo
- c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost
- a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče
- 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo
- 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov
♦ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji
- 1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// premenjati na steni viseči sliki
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje - 2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno
- 3. redko spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo
- 4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati
● redko premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila
- 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo
♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa - 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati
- 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek
// z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi - 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam
- 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini
- 6. ne narediti ničesar
- a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice
- b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim
- 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil
● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu
- prepustíti se
- 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo
- a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre
- b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti
// prepustiti se splošnemu navdušenju
// dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom
- 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop
- a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti
- b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim
- prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad
- prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče
● ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 71
- Naslednja »