Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
zaupati dov., F8, committere, dati ẛahraniti, ali ẛavupati, iṡrozhiti; confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti; fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti; fiduciarius, -a, -um, katerimu ſe ṡavupa, ali kateri ṡavupa; infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei ṡavupati; multifidus, -a, -um, doſti ṡavupliu, kateri doſti ṡavupa; praevidere, cilú ṡavupati; prim. nezaupati 
Celotno geslo Megiser
zaupati dvovidski glagol
Vorenc
zavezati se dov., F5, devotorius, tú je oblublenu, kar h'timu ſliſhi, katerimu ſe eden ẛavèṡhe; spondere pro aliquo, ſe s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti; subarrare, arro dati, ali prejeti, ſe taku ṡaveṡati; voto se obstringere, s'oblubo ſe ṡavèṡati; voto se obstringi, s'oblubo ſe ṡavèṡati, ſe oblubiti
Pleteršnik
zavǫ́tčiti, -vǫ̑tčim, vb. pf. 1) beim Weben den Eintrag einschlagen, eintragen, Cig., Jan., C.; — 2) = za votek porabiti, Polj.; — = dati v tkanje: zavotčila sem vso prejo, Vrsno-Erj. (Torb.).
Vorenc
zažihrati dov., F6, affirmare, poterditi, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati, perterditi, pohualiti; aſsecurare, ẛagviſhati, ẛaṡhihrati; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufá, ẛaṡhihrar; certiorare, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati; constabilire, ẛaṡhihrati, poterditi, ſtanovitnu ſturiti; satisdare, ṡagviſhati, ali poroṡhtvu dati, s'poroṡhtvam ṡaṡhihrati
Vorenc
zbljuvati dov., F4, egerere dapes, ſhpiṡo[!] vunkai od ſebe dati, ṡbluvati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati
Prekmurski
zblóudnost -i ž blodnost, zmedenost: i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; nego bráni náſz od zbloudnoſzti KŠ 1771, 838; na znánye dati priſeſztnoga vrejmena veliko zbloudnoſzt KŠ 1771, 644
Svetokriški
zdaj prisl. zdaj: sdaj uſso kupzhijo na raishi imam ǀ kateri sdaj lubio, sdaj ſaurashio, sdaj ſo veſseli, sdaj shalostni ǀ Sdai jest pravim, tebi, Kateri vſaki dan ſe opyanish ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh Boshijh rok ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ sdaij je zhaſs molit, nikar Klafat ǀ vy ſe sdaì ſramujete → sedaj
Prekmurski
zdàti zdájem in zdávam dov. dati: Hválo zdaimo mi Bogi SM 1747, 86; i gda bi hválo zdál bil, nyim ga podá SM 1747, 39
zdávši -a -e ko je dal: ino hválo zdávſi dau ga je Vucſenikom TF 1715, 44; i hválo zdavſi dáo ga je nyim KŠ 1754, 201; i hválo zdávſi vlomo je je KŠ 1771, 126
Vorenc
zdati1 dov., F2, abdicare se magistratu, ſvojo ſluẛhbó gori ẛdati; resignare officium, ṡluṡhbó iṡrozhiti, gori ṡdati, ali zhes dati
Vorenc
zdati se dov., tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
Svetokriški
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
Prekmurski
zdévati se -am se dov. dati se, zložiti se: Szto, na steroga sze tanyêrje zdêvajo KAJ 1870, 43
Vorenc
zdražiti dov., F5, concitare, ẛdraṡhiti, ludy v'kúp ṡklizati, ſpraviti, podſhukniti, gori perpraviti; exstimulare, ſpodbadati, draſtiti, ṡdraṡhiti; incitare, ṡdraṡhiti, nadraſtiti, napravlati, narejati, podraſtiti, ſpodbadati, podſhukniti, nadraṡhiti, podnizhovati, potuho dati, ṡzhuti, draṡhiti; prolicere, ſem naprei ṡvabiti, ali ṡdraṡhiti; proritare, ſem naprei ṡdraſtiti, ali ṡdraṡhiti
Pleteršnik
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
Svetokriški
zglihati -am dvovid. 1. primerjati: Rupertus Appat vuzhenu sgliha 3. ed. lete Chriſtuſave beſſede s' beſſedami Viſſokih Peiſſmi 2. pripraviti k soglasju: k'ſadnimu vener ſo yh bili sglihali, de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz zglihati se 1. soglašati, zediniti se: tudi Vuzheni ki ſe nej ſo mogli sglihat nedol., v' tem kir nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi prebivat, drugi pak pravio, drugi pak pravio, de je bulshi ſa zhloveka, kadar je ſam ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio 3. mn. v' letem s' Philoſophamy ǀ Ali vener ſe neshlihaio +3. mn. v' tem kir eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah, inu v' obilnoſti tiga blaga: Drugi v' tej poſvejtni zhaſti 2. pogoditi se: lety bi hoteli dober kup imeiti, uny pak dragu dershè, de sglihat nedol. ſe nesamoreo, ampak s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio ǀ ſatorai ſe sgliha 3. ed. s'zholnariam s'eno libro ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio 3. mn. ǀ ſe je bil sglihal del. ed. m s' enem shushtarjam, de ſe ima mertu dellat ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali del. mn. m, inu ſe sagvishali sa lon 3. pobotati se: ſe shemit, pleſſat, inu pyanzhovat ſo hudizhaue della, tedaj ſte dolshni ſe yh annat, inu s' Chriſtuſam Odreshenikam, vashim ſe sglihat nedol. ǀ Paſter ſe puſti pregovorit, ſe sglihata 3. dv., roko ſi data, de hozheta priatela biti, inu per dobrem myri shiveti ǀ Glihi vishi G. Bug je hotel dati saſtopit S. Joannesu, de bi miril ta Tempel, Altar, inu ludy katiri noter molio, aku ſe prau sglihaio 3. mn. ǀ Aku ſe sglihaio 3. mn., taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni ǀ je bil potalashil Pravizo Boshio, inu jo s' Miloſtio sglihal del. ed. m ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala del. dv. m ǀ ſe ſo bili shlihali del. mn. m 4. skladati se: vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha +3. ed. s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio 3. mn. ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho sglihala del. ed. ž, ga je pustil odrejti → glihati
Vorenc
zglihati se dov., F9, concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ẛglihati; conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5; contrahere, ſe ẛglihati, pogoditi; convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati, ſé ṡglihati; inducias inire, en odlog ſturiti, ali ſé ṡa pozhakanîe ṡglihati; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim ſe ṡglihati; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati
Prekmurski
zgodjénje tudi zgodnjénje -a s dogodek, dogajanje: i zgodjênye sze vu zaperne knige gorizamerka AI 1875, br. 2, 3; od vszakojacskoga zgodjênya vecs i vecs zazvediti AIP 1876, br. 1, 1; i zgodjenyé z-velikov pazlivosztjov naszledüje AIP 1876, br. 8, 1; Pol leta je minolo po tom zgodnyenyi AIP 1876, br. 9, 5; zgodnyênya szvêta naznánye dati AIP 1876, br. 10, 1
Vorenc
zgoniti nedov., F10, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati; pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; tinnire, ṡgoniti, buzhati; tintinare, ṡgoniti; y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
Pleteršnik
zíza, f. die Mutterbrust: zizo (zize) dati otroku, Dol., Št.
Število zadetkov: 1069