Zadetki iskanja
Pleteršnik
prelíti, -líjem, vb. pf. 1) durchgießen; — zemlja je prelita, die Erde ist vom Regen durchnässt, C.; — 2) übergießen; vino iz ene kupice v drugo p.; — p. se, überfließen, überlaufen: mleko se je prelilo, Cig.; — übergehen (o barvah), Cig.; — vergießen; svojo kri p. za domovino; vso kri p., verbluten, Cig.; mnogo solz p.; — 3) von neuem oder in eine andere Form gießen, umgießen; zvonove dati p.; topove v zvonove p.; prelit, zweischmelzig, C.
Pleteršnik
prelòg, -lǫ́ga, m. 1) die Verlegung, die Vertagung, Cig., Jan., C.; p. razprave, DZ.; — 2) = preloga 2), die Übersetzung (aus einer Sprache in eine andere), DZ., Navr. (Spom.), Levst. (Zb. sp.); — 3) prẹ́log, das Brachland, Poh.-C.; v p. pustiti, brach liegen lassen, C.; = v prelog dati, LjZv.; — ein aufgelassener Acker, der Abacker, die Lehde, die Heide, Mur., Jan., Valj. (Rad), Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; — 4) das Gereut, Cig., Svet. (Rok.); prelogi, gelichtete Waldstellen, Z.; — 5) = prelaz 3), der Zaunsteig, Šaleška dol.-C.; (tudi: prelong, C.); — 6) die Stelle, wo zwei Ackerbeete in eines zusammenlaufen, vzhŠt.
Pleteršnik
premȋslək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Überlegung, die Erwägung; premislek je boljši nego dan hoda, Jurč.; s premislekom, mit Vorbedacht, Jan.; z dobrim premislekom, wohlweislich, Jan. (H.); brez premisleka, unüberlegt, Cig.; v p. vzeti, in Erwägung ziehen, DZ.; na p. dati komu kaj, jemandes Erwägung etwas anheimstellen, Cig.; v premislekih biti = premišljevati, Jurč.; — 2) die Sinnesänderung, Cig., Jan., Valj. (Rad); vsak dan ima deset premislekov, Z.
Pleteršnik
presẹ̑vək, -vka, m. 1) der unbesäete Streifen eines Ackers: kdor presevek pusti, pravijo, da tisto leto umrje, Dol., Gor.; — 2) presevki = ostanki od presevanja moke, otrob i. dr., die Bäckerscheiden, Cig.; pos. = turščični otrobi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); dati živini presevke lizati, Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
preslẹ̑dək, -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.-M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).
Pleteršnik
pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.-Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras-Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.-M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.
Pleteršnik
Pleteršnik
prilastíti, -ím, vb. pf. zueignen: = v last dati, Dict.; p. si kaj, sich etwas zueignen, Mur., Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.-Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prȋlika, Valj. (Rad).
Pleteršnik
primẹ̑čək, -čka, m. die Zugabe, der Zuschuss, Cig., Jan.; dati komu 10% primečka, jemandem 10% mehr geben, DZ.; najprej iščite božje kraljestvo in njega pravico, in vse drugo bo primeček, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
pripomọ̑č, f. die Beihilfe, die Aushilfe, die Unterstützung, Mur., Cig., Jan., C.; užival je dvorsko p., Navr. (Let.); p. dati, Assistenz leisten, DZ.
Pleteršnik
prirȃstək, -stka, m. 1) die Anwachsung (an etwas), das Angewachsene, der Anwuchs, Cig.; bradavičasti prirastki na krompirju, BlKr.-Let.; — der Beihalm, Cig.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.); — das Trumm (ein Nebengang im Bergbau), Cig., Jan.; — das Augment (gramm.), Jan.; — der Zins, die Interessen, C., Z.; — 2) der Zuwachs, das Erträgnis, die Fechsung, Mur., Cig., Jan., C.; dati seme na pol prirastka, Z.; — tudi pl. prirastki, C.
Pleteršnik
prisę̑ga, f. der Eid; glavna p., der Haupteid, Cig., DZ.; dopolnilna p., der Erfüllungseid, DZ.; cenilna p., der Schätzungseid, DZ.; v prisego vzeti koga, jemanden beeiden, ihm den Eid abnehmen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); s prisego potrditi kaj, etwas beschwören; pod prisego zagotoviti, eidlich versichern, Cig.; prisego dati komu, jemanden zum Eide zulassen, Z.
Pleteršnik
pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
Pleteršnik
prostọ̑st, f. 1) die Freiheit, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Ravn.-Valj. (Rad), nk.; pesniška p., Jan.; p. dati komu, jemanden in Freiheit setzen, Cig.; p. od poštarine, die Portofreiheit, Levst. (Nauk); — prǫ́stost, Preš.; — 2) die Einfachheit, die Einfalt, Cig., (prǫ́stost) ogr.-Valj. (Rad); — die Plattheit, Cig.; die Gemeinheit, Cig. (T.).
Pleteršnik
prošnjȃvəc, -vca, m. der Bitter: obljubi pravim prošnjavcem dati, kar prosijo, Trub.; — der Fürbitter, Dict., Lašče-Levst. (Rok.); imeti prošnjavce pri Bogu, Kast., Jsvkr.
Pleteršnik
Pleteršnik
pustív, adv. (part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.-Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.-Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče-Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 218
Dostopnost