Zadetki iskanja
knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki: prebirati pratiko; pogledati v pratiko; kmetijski sestavki v pratiki / stoletna pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje / Pavlihova pratika
● drži se kot dež, pust v pratiki čemerno
zastar. nehati1, prenehati: za kratek čas prejenja z delom / dež je prejenjal / bolečina je kmalu prejenjala
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti
b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom
c) elipt.: dež že prenehava
2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava
1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti
a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico
b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati
c) elipt.: dež že prenehuje
2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje
preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal
- preráhlo prisl.:
prerahlo zavezan vozel
1. presledek, premor: po dolgem prestanku bo spet občni zbor / biti brez prestanka na poti; dež pada brez prestanka neprenehoma; svetlikanje se v pravilnih prestankih ponavlja
2. zastar. prenehanje: prestanek delovanja / človekov nastanek in prestanek smrt
1. z zlivanjem dodajati: prilivati vinu vodo
// knjiž., ekspr. dodajati sploh: mladost je njenemu obrazu prilivala poseben čar / njihovi začudeni pogledi so mu prilivali moč in zadovoljstvo
2. star. zalivati kaj (z vodo): zvečer je navadno prilival rožam na vrtu
● star. dež je začel močno prilivati liti; ekspr. prilivati olje na ogenj koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose
1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati
// z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo
2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež
3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal
// z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki
4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo
// povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino ima
● ekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež
// skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga procesija / iti za procesijo, v procesiji
2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: proti vrhu se pomika procesija planincev / procesija mravljincev, voz / pasja procesija nepomembna javna prireditev
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave
- pronikajóč -a -e:
padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež
2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale
- ragljáje :
ura je ragljaje odbila polnoč
1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica
// ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke
2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost
// ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost
b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem
3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni
● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno
- ráhlo prisl.:
rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena
● ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal;
narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi
// narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo
- razmázan -a -o:
dobro razmazano lepilo
dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
- rožljáje :
kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo
- rožljajóč -a -e:
rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako
// nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list
// izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata
2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje
// poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta
3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo
4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal
● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani
narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje
- shladíti se
1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo
2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili
- shlajèn -êna -o:
shlajen čaj; shlajena peč
1. ki ima skorjo: skorjaste lesnate rastline; belo skorjasto deblo / rjavo skorjast prepečenec / hoditi po skorjastem snegu; prekopati skorjasto zemljo / ekspr. radi ga imajo, čeprav je tako skorjast po zunanjem videzu, vedenju grob, neprijazen
2. podoben skorji, zlasti hrapavi, razpokani: skorjasta površina; ekspr. izsušene, skorjaste ustnice; njegov nagubani, od sonca ožgani obraz je bil skorjast kot hrastovo deblo
● po skorjasti strehi je škrebljal dež po strehi, narejeni iz kosov lubja
♦ bot. skorjasti kamnokreč ali skorjasti kreč gorska rastlina z listi, pokritimi z apnenčastimi ploščicami, in belimi cveti v socvetju, Saxifraga crustata; skorjasti lišaj
1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu
2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen
♦ agr. konzumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor glukoza v krvi
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 15
- Naslednja »