Fran

tìč Frazemi s sestavino tìč:
ne tìč ne mìš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tigmonastíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Titan2 Titana samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tléskati -am nedov. (ẹ̄)
1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala
2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati
3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak
// slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah

tleskáje :
smejal se je, tleskaje (se) po kolenih

tleskajóč -a -e:
tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tléskati -am nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

tọ́ča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tôlči tôlčem [tou̯či] nedov., tôlci tôlcite in tolcíte; tôlkel tôlkla (ó)
1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s kljunom po deblu; pri plesu je s petami tolkel ob tla; enakomerno, močno, rahlo tolči / veje so jih tolkle po obrazu / dež tolče po šipah; razburkano morje je tolklo ob obalo
2. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem
a) delati iz česa majhne, drobne dele: tolči kamenje, poper; tolči v možnarju; tolči grude z motiko / tolči jabolka za mošt
b) odstranjevati lupino: tolči lešnike, orehe
c) odstranjevati kaj sploh: tolči omet z zidu
3. s slišnim, navadno močnejšim udarjanjem obdelovati: tolči glino; tolči po perilu, razbeljenem železu / tolči maslo mesti; tolči smetano stepati / ekspr. mešalnik tolče tudi sneg dela, meša
4. močno udarjati z namenom povzročiti bolečino: tolči konja; tolči koga s pestjo
// pog. tepsti, pretepati: vsak dan ga tolče
5. nav. 3. os., ekspr. močno padajoč udarjati ob podlago: spet dežuje, vmes pa tolče toča; toča tolče po strehi, šipah
6. ekspr. dajati močne, kratke glasove pri delovanju: brzojav tolče; po vinogradih tolčejo klopotci / ura tolče tri bije; brezoseb. v zvoniku tolče polnoč / v motorju nekaj tolče
7. ekspr. iti, hoditi trdo udarjajoč ob podlago: dolgo smo tolkli po kamnitem tlaku / šla sva po bližnjici, da ne bi tolkla trde ceste / pot, ki jo je tolkel dvakrat na dan po kateri je šel, hodil; pog. skupaj jo tolčeta navkreber
8. ekspr. delati sunkovite gibe z delom telesa, navadno zaradi razburjenosti: pes tolče z repom; tolči s krili
9. ekspr. močno biti, utripati: srce glasno, hitro, razburjeno tolče; srce mu tolče kot kladivo / knjiž. kri mu je tolkla v sencih; brezoseb. v glavi mi tolče
10. ekspr. silovito vojaško napadati, zlasti s streljanjem: tolkla sta jih dva bataljona; tolči sovražnika iz zasede
// silovito streljati: z brzostrelko tolči po kom; z brega tolči na cesto, proti hiši / pod njimi je tolkel mitraljez / letala so tolkla mesta silovito bombardirala
11. publ., navadno v zvezi s po kritizirati, napadati: če le more, tolče po svojih nasprotnikih / kritika tolče po idejni osnovi dela
12. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: kmete tolčejo slabe letine; tolče nas naša neodločnost / davki tolčejo trgovino
13. ekspr. s težavo govoriti kak jezik: madžarščino že malo tolče; slabo, za silo tolče nemščino
// govoriti kak jezik sploh: francoščino pa že dobro tolčeš; tekoče smo tolkli po rusko
14. ekspr. živeti, shajati2: laže bi tolkli, če bi imel redno delo; nekako že tolčemo / tolči pomanjkanje, revščino živeti v pomanjkanju, revščini; kakšno življenje tolčete tukaj kako živite
● ekspr. vse leto tolčejo krompir jedo; ekspr. ljudje so tolkli lakoto so bili lačni; ekspr. tolči rekord presegati; publ. določilo tolče zakon je v nasprotju z njim; slabš. tolči mimo, v prazno govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva
♦ etn. tolči kozo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; šport. tolči žogo čez mrežo v skoku z močnim udarcem navzdol pošiljati žogo v nasprotnikovo polje

tôlči se 
1. ekspr., v zvezi z na, po z močnim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: tolkel se je po prsih in se hvalil, kaj je napravil; vse to sem sam zaslužil, se je tolkel po denarnici / nič takega niste naredili, da bi se lahko tolkli po prsih hvalili
2. ekspr. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: nekaj borcev se še tolče; tolči se za svobodo; tolči se s sovražnikom; junaško se tolči
// zelo si prizadevati za kaj: tolči se za prvo mesto; že dolgo se tolčejo, da ne bi odpuščali delavcev
3. ekspr. biti v nasprotju s čim; biti se: njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih / barve se tolčejo niso skladne
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: z večjimi dohodki bi se lažje tolkla / s težavo se tolče skozi življenje
● ekspr. zaradi tega se boste še tolkli po glavi se boste kesali; to boste še obžalovali; ekspr. nič se ne tolci po prsih, je že prepozno ne izražaj obžalovanja

tôlčen -a -o:
poti so nasipali s tolčenim kamenjem; tolčena smetana stepena smetana
♦ um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa|
tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita|
tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tolkljáti -ám [tou̯kljati] nedov. (á ȃ)
na rahlo tolči: s prsti tolkljati po mizi / dež tolklja po strehi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tŕden-dna -opridevnik

1. vzdržljiv, močen

   • kaj biti trden/trdnejši kot kaj
   • , kaj/kdo biti trden do česa, kako
   • , kaj/kdo biti trden/trdnejši od česa/koga
   • , kdo/kaj biti trden v čem, kje
   • , kaj biti trden/trdnejši za kaj
2. odločen, neomahljiv

   • kdo biti trden kot kaj
   • , kdo biti trden v/pri čem
   • , kdo biti trden za kaj
3. verodostojen, nedvoumen

   • kaj/kdo biti trden/najtrdnejši v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trdovráten -tna -o prid., trdovrátnejši (ā)
1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca
// ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom
2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo
// težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen
// dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor
● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni

trdovrátno prisl.:
trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trénčkot in trenčkót -a m (ẹ̑; ọ̑)
športni plašč, zlasti moški, z ovratnikom, širokimi reverji, našitki in pasom: obleči za dež trenčkot; podložen trenčkot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; na rahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš
2. na rahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe
// delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi
♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje
3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale
4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev
5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka
6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga
● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana

tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po
z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja
● ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja

trkáje :
hodil je, trkaje s peto ob tla

trkajóč -a -e:
trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trkljáti2 -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo trkati: trkljati na okno / trkljati s kladivcem po opeki; trkljati z nogo po podu / ekspr. dež trklja na šipe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen1: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trpéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ les; poud.: ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~ |sposoben veliko prestati|
trpéžni -a -o (ẹ́) ~a ljuljka
trpéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Tvorba pridevnika iz besedne zveze »križev pot«

Zanima me, katera bi bila najustreznejša pridevniška tvorjenka iz besedne zveze križev pot: križepoten, križpoten (mislim sicer, da je to tvorjenka iz križpotja), križevpoten – ali tovrstne tvorbe sploh niso smiselne in je bolje uporabiti desni prilastek, npr. snov križevega pota?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

udárjati -am nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024