Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
urȋn -a m
Pleteršnik
úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras-Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.-M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.
Pleteršnik
uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
Pleteršnik
uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
SSKJ²
usípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede
- usípati se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo
// zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej
2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih
3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji
● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali
- usipajóč -a -e:
z vej usipajoči se sneg
Pravopis
usípati -am tudi usípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; usípanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki ~ajo dež |močno dežuje|
usípati se -am se tudi usípati se -ljem se (í ȋ; ȋ) Sneg se ~a z vej; poud. Iz šole se ~ajo šolarji |množično prihajajo|
usípati se -am se tudi usípati se -ljem se (í ȋ; ȋ) Sneg se ~a z vej; poud. Iz šole se ~ajo šolarji |množično prihajajo|
Pleteršnik
usípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad usuti; 1) schütten, hinschütten; u. se, in Menge niederfallen, sich ergießen; toča se usiplje; — božji blagoslov se usiplje na polje in vrte, LjZv.; — 2) dež usiplje, es gießt, Levst. (Rok.); — (vb. pf. = usuti, Št.).
SSKJ²
usmíljen -a -o prid. (ȋ)
1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega: usmiljen človek; bila je dobra in usmiljena; do revežev je vedno usmiljen / knjiž. usmiljeni samarijan
// ki ima do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: bil je usmiljen gospodar; do žensk je usmiljen, do moških pa trd; prosil je, naj bodo usmiljeni z njim / v krščanskem okolju: Bog naj ti bo usmiljen sodnik; kot vzklik usmiljeni Bog!
// ki izraža, kaže tak odnos: usmiljen nasmeh, pogled; usmiljeno ravnanje / ekspr.: usmiljena roka; usmiljeno srce
2. ekspr. ki dobro, ugodno deluje: začel je padati usmiljeni dež; z neba so sijale usmiljene zvezde; usmiljena tema jih je skrila
♦ rel. usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov
1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega: usmiljen človek; bila je dobra in usmiljena; do revežev je vedno usmiljen / knjiž. usmiljeni samarijan
// ki ima do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: bil je usmiljen gospodar; do žensk je usmiljen, do moških pa trd; prosil je, naj bodo usmiljeni z njim / v krščanskem okolju: Bog naj ti bo usmiljen sodnik; kot vzklik usmiljeni Bog!
// ki izraža, kaže tak odnos: usmiljen nasmeh, pogled; usmiljeno ravnanje / ekspr.: usmiljena roka; usmiljeno srce
2. ekspr. ki dobro, ugodno deluje: začel je padati usmiljeni dež; z neba so sijale usmiljene zvezde; usmiljena tema jih je skrila
♦ rel. usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov
- usmíljeno prisl.:
ravnajte z njim usmiljeno
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
usúti usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno
- usúti se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: s stene se je usul omet / s pobočja se je usul plaz
// zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od česa sploh: z veje se je usul sneg / ko zapiha veter, se z mačic usuje cvetni prah
2. v veliki količini pasti: na cesto se je usulo kamenje / na kosce se je usul roj os / svetli kodri so se ji usuli na čelo
// ekspr. začeti gosto, močno padati: najprej je zagrmelo, nato se je usul dež; iz črnega oblaka se je usula toča; pren. iz ust so se ji usule obtožujoče besede
3. ekspr. (hitro) množično priti: iz šole so se usuli otroci; demonstranti se usujejo čez trg / množica se je usula proti mestu
● ekspr. tisoč vprašanj se je usulo nanj dobil je veliko vprašanj; ekspr. po licih so se ji usule solze začela je močno jokati
Pravopis
usúti usújem dov., nam. usùt/usút; usútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki so usuli točo |Močno je začela padati toča|
usúti se usújem se (ú ȗ) Na cesto se je usulo kamenje; poud. Dež se je usul |začel močno padati|
usúti se usújem se (ú ȗ) Na cesto se je usulo kamenje; poud. Dež se je usul |začel močno padati|
SSKJ²
Pleteršnik
uthíniti, -ȋnem, vb. pf. = nehati (posebno o dežju, o vetru in viharju): dež je uthinil, Lašče, Ig (Dol.), Vrhnika-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vdȋlj, adv. 1) nach der Länge, ogr.-C., Mik.; = vzdolž, ogr.-Raič (Nkol.); (praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Vejica pred odvisnim stavkom, ki sledi večbesednemu vezniku »in sicer«
Prosil bi za pojasnilo, ali se vejica poleg pred večbesednim veznikom in sicer piše tudi za njim, če se besedilo nadaljuje z odvisnim stavkom (npr. ... v primerih iz 100. člena zakona, in sicer(,) če je ...).
Pri razreševanju tega vprašanja sem si pomagal s primeri besedil, vezanih na pravopisna pravila, vendar ta ponujajo nasprotujoča si tolmačenja.
V pravilu 449 Pravopisa 2001 je napisano besedilo S poševnim ali z oglatim oklepajem zaznamujemo tudi posege v tuje besedilo, in sicer ko kaj izpustimo (v tem primeru napišemo v tak oklepaj tri pike), zamenjamo ..., ki podpira tolmačenje, da vejice ni. Tudi besedilo Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ... (Tina Lengar Verovnik, november 2014: Pravna besedila: oklepaj in druga ločila) podpira tolmačenje, da vejice ni. Temu nasprotno tolmačenje ponuja besedilo Informacija o časovni umeščenosti je sestavljena iz dveh podatkov, in sicer, da bodo nagrade podelili, (1) ko bo potekala proslava, (2) ta proslava bo ob slovenskem kulturnem prazniku. (Manca Černivec, januar 2020: Določanje prislovnega določila).
Celotno geslo
Sinonimni
velíko3 nedol. količ. števn., z rodilnikom
izraža veliko število česa
SINONIMI:
veliko število, dosti4, mnogo3, knj.izroč. abundanca, ekspr. armada, ekspr. bataljon, ekspr. brez konca, ekspr. čuda1, knj.izroč. čudo2, ekspr. dež1, ekspr. eskadrilja, ekspr. falanga, knj.izroč. gmota, knj.izroč. gomila, ekspr. gora, ekspr. gozd, ekspr. grmada, ekspr. groza1, ekspr. hrib, ekspr. hudournik, pog. iks, knj.izroč. izobilica, ekspr. izobilje, knj.izroč. jezero1, pog. kaj3, ekspr. kanonada, ekspr. kaskada, knj.izroč. kavalkada, ekspr. kopa, ekspr. kopica, ekspr. koš, star. krdelo, ekspr. kup2, knj.izroč. labirint, knj.izroč. lava, knj.izroč. lavina, ekspr. legija, ekspr. legijon, ekspr. malo morje, neknj. pog. masa, ekspr. milijon, ekspr. mirijada, knj.izroč. mnogoštevilnost, knj.izroč. mnoštvo, ekspr. množica, knj.izroč. množina, ekspr. morje, ekspr. na ducate, ekspr. na kupe, knj.izroč. naliv, ekspr. na milijarde, ekspr. na stotine, neknj. pog. na tavžente, ekspr. na tisoče, ekspr. na tone, zastar. nebroj, ekspr. nemalo, ekspr. nešteto, knj.izroč. neštevilo, knj.izroč. obilica, knj.izroč. obilje, zastar. obilnost, knj.izroč. obilo3, zastar. obilost, knj.izroč. ocean, ekspr. od sile2, ekspr. ogromno, ekspr. plaz2, ekspr. ploha, ekspr. polk, ekspr. polno, ekspr. poplava, ekspr. potok, ekspr. povodenj, ekspr. pragozd, ekspr. premnogo, knj.izroč. prenekaj, knj.izroč. preobilica, knj.izroč. preobilje, neknj. pog. rajda, ekspr. razkošje, ekspr. regiment, ekspr. reka, ekspr. rešta, ekspr. serija, star. sila2, star. silo1, ekspr. skladovnica, ekspr. slap, ekspr. slapovje, ekspr. stotero, ekspr. stotine, ekspr. stotisočero, ekspr. studenec, neknj. pog. tavžent2, ekspr. tema2, ekspr. tisoč2, ekspr. tisočero, ekspr. tone, ekspr. truma, ekspr. valovje, ekspr. velikansko, ekspr. vihar, ekspr. vodomet, ekspr. vojska, ekspr. za čuda1
SSKJ²
vesêlje -a s (é)
1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali
// izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje
2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja
// čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje
3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil
4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja
// vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo
// v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato
// zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
● otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje – dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali
// izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje
2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja
// čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje
3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil
4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja
// vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo
// v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato
// zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
● otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje – dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- ...
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 703
Dostopnost