Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
znamenje -a s znamenje: Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi
Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Svetokriški
znašati -am nedov. vkupaj znašati nabirati, prinašati: kakor ſturi Krajl teh zhebel: kadar hozhe, de bi njegove zhebele sazhele med vkupai ſnashat nedol. ǀ v' tei vishi tudi one ga sberaio, inu vkupai snashaio 3. mn. (V, 588)
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Vorenc
znebiti se dov., perfunctorius, -a, -um, kar ſe ſtury, de ſe li hitru taiſtiga ṡneby, enu déllu takú inu takú ſturjenu
Vorenc
znesen del., F5, collatus, -a, -um, tú danu, ẛrozhenu, v'kúp ẛneſſen, ẛglihanu; collectanea, -orum, piſma, ali popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu; conglobatus, na kúp ẛneſſen; egestus, -a, -um, vun ṡneſſen, spraṡnîen; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; kakòr de bi vſih ludy ṡlú, ali neſrèzhe bile v'kupai na en kup ṡneſſene
Svetokriški
znesti znesem dov. 1. razširiti govorico: stu lash ſe zhes tuojga blishniga smislish, inu sneſesh 2. ed. ǀ kakor ſim od drusyh shlishal, taku ſim drugim povedal, nej gleda leta, kateri je ner poprei vun sneſſil del. ed. m ǀ de ſi lih ta dua ſtara mosha ſta letu vun sneſla del. dv. m, morebiti de ſta ſe slagala 2. znesti: jeiza ſneſseio 3. mn. inu pisheta ſvalè
Svetokriški
znositi2 dov. znositi: inu de bi vſe borshte, inu gosde poſekali, vkupaj snoſili del. mn. m, inu eno garmodo sakurili (IV, 325) < slovan. *sъ-nosi̋ti
Svetokriški
zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
Svetokriški
zobati nedov. zobati: gdu bi bil rekal, de Anacreantes ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal del. ed. m (V, 518)
Svetokriški
zoper2 prisl. 1. v nasprotju: zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da, tèr postavi, katere bi eden menil de ſi ſo super ǀ bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli 2. proti: S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli; kaj bodo tedaj uredni taisti, nikarli yh nebugaio, temuzh ſtukrat na dan reshalio? inu Klubu ym ſuper dellaio → postaviti, → reči, → stati, → zoperstaviti se
Svetokriški
zoperstaviti se -im se dov. zoperstaviti se: resnizi ſe super ſtavit nedol. ǀ bi ſe bal niegovi Sveti sapuvidi super ſtavit nedol. ǀ n' hozhe vezh Bogu ſe ſuper ſtavit nedol. ǀ nej ſo bily navaienj hudizhu ſe super Stavit nedol. ǀ de bi ſe mogla meni ſuperſtauit nedol. ǀ dokler pak ſe super ſtavish 2. ed. ǀ ſe ſuper ſtavish 2. ed., ter ijh premagash ǀ kadar vidi, de kokush ſe njemu ſuperſtavi 3. ed. ǀ Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi 3. ed. ǀ inu super ſe ſtavio 3. mn. ǀ vy kakor en drugi Herodesh mu ſe ſuper ſtavite vel. 2. mn. ǀ ſe je skuſi grehe Bogu ſuper ſtavil del. ed. m ǀ bi ſe ſvojmu mojſtru ſuper ſtavila del. ed. ž ǀ ſe bodo ſuper ſtavili del. mn. m, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat → vera
Svetokriški
zopet prisl. zopet, spet: To sgubleno erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ te ſtare inu polovizo martve greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ zhes en kratek zhaſs je bil supet nasaj perletèl ǀ kadar ſupet v' Ieruſalem ſe verne ǀ eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu poſtavila
Svetokriški
zoprn -a prid. 1. nevšečen, zoprn: kaj s'ene ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe, kadar ſo taiſtu bili skuhali, inu sazheli posherat, samerkaio, de je taku mozhnu grenku, inu ſupernu im. ed. s ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu superniga rod. ed. s sgody ǀ Mati samerkaio kaj s'eno ſuperno tož. ed. ž, grenko, inu hudobno Neveſto ſo ſi sbrali ǀ s' eno ſamo beſſedo tebi superno tož. ed. ž, katero ſi shlishal ǀ ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne tož. mn. ž rezhy pridigvat Krajlu 2. nasprotujoč si, nasproten: kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne im. mn. ž/s Imena, ter perglihe pomeneio ǀ koku te shteri shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat, dokler cilu ſuperno tož. ed. ž naturo imaio ǀ Zhudne, inu superne im. mn./dv. ž ſo bile lete duej ſodbe ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala, dokler imaio sapuvidi superne tož. mn. ž, sakaj kar hudizh sapovej ſturiti, letu prepovej Chriſtus ǀ kaj s' ene zhudne, inu superne tož. mn./dv. ž Sodbe ſta bila ſturila dua velika Gospuda ſtariga Teſtamenta, namrezh Mojſſes, inu Joſve
Svetokriški
zoprno prisl. 1. zoprno: sa ſledno majhino rejzh ſuperno ſe resjeſim, tagotim (II, 192) 2. nasprotujoče si: od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila (V, 352)
Svetokriški
zoprnost -i ž 1. nevšečnost, nadloga: kadarkulj pride ena ſupernoſt im. ed. zhes vaſs volnu jo vſimite ǀ Nej dolgu ſtalu, de S. Eliſabeth veno veliko britkuſt, inu ſupernoſt tož. ed. je bila padla ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni, v' uaſhem nepekoju, inu ſupernoſti mest. ed. ǀ Na mejſti neperloshnoſti, inu supernoſti rod. mn., katere v' njegovi shlushbi bote vezh krat mogla poterpeshlivu preneſti, vam bo dall ta vezhni myr, inu pokoi ǀ ſo ony … ſvejſtù Bogu shlushili, supernoſti tož. mn. poterpeshlivù prenesli ǀ kateri sa Boshio volo reve, inu ſupernoſti tož. mn. poterpeshlivu preneſſe ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike, dobre ſvète miſli, bolesni, neſrezhe, supernosti tož. mn., inu nedluge ǀ v' vekſih supernoſtih mest. mn. je mozh, inu gnado dal 2. nenaklonjenost, sovraštvo: zhloveka s' enem ſamim ozheſſam pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti rod. ed.
Vorenc
zoriti nedov., F3, ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti; maturescere, ṡoriti; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti
Svetokriški
Zoroastres m osebno lastno ime Zoroaster (?): de bi jeſt imel taKushno strehzo, KaKor Krail Salomon … tulikain guantu, Kakor Krajl Zoroaſtres im. ed. (I/2, 195) Verjetno ni mišljen iran. verski reformator Zaratústra, gr. Ζωροάστρης (6. stol. pr. Kr.)
Svetokriški
zrajmati se -a se nedov. spodobiti se: prepraviſe tedai dusha, kakor ſe sraima 3. ed. Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma 3. ed., inu ſpodabi kershenikom ǀ ſe ne ſraima 3. ed. rezhi, de je bil orodie te martre, temuzh enu oroshje ǀ v' Zerkui druſiga ſe neſrajma +3. ed., ampak G. Boga molit, zhaſtiti ǀ na tem ſvetim mejsti drusiga ſe nesrajma +3. ed. ampak molit, inu Boga hualit → rajmati se
Svetokriški
zrajtati -am dov. 1. sešteti, izračunati: de ſe nesamorio srajtat nedol., ali ſishtejti ǀ potrebnom, reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat nedol. ſe nemore ǀ je poprej tulikain ſa zhast Boshyo doperneſel, de nam nej mogozhe s'rajtati nedol. ǀ zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo 1. mn. … pride 220 urr ǀ ſraitaj vel. 2. ed. aku vezh zhaſſa obernu k' moj shlushbi, ali pak h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu truplu, inu hudizhu 2. premisliti: nej mogozhe zhloveku sraitat nedol., dopovedat, inu sgruntat ǀ Jeſt ſim samerkal, inu sraital del. ed. m vſe karkuli je Amalech hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku, kadar je is AEgypta raishal → rajtati
Število zadetkov: 4472