Zadetki iskanja
Svetokriški
zrasti -tem dov. zrasti: kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
Prekmurski
zrédom tudi zrédoma tudi zrédnoma prisl.
1. po vrsti: ſzodecz Zrédom de vſzákoga ſzoudo SŠ 1796, 47; dosztavke tüdi zrédoma gorivzemejo AIN 1876, 37
2. redno: naj vucsitelje szvojo zrédom dobijo AIP 1876, br. 2, 2; ka sze poleg zrédnoma vértüvanya pri pôva AI 1875, br. 1, 6
1. po vrsti: ſzodecz Zrédom de vſzákoga ſzoudo SŠ 1796, 47; dosztavke tüdi zrédoma gorivzemejo AIN 1876, 37
2. redno: naj vucsitelje szvojo zrédom dobijo AIP 1876, br. 2, 2; ka sze poleg zrédnoma vértüvanya pri pôva AI 1875, br. 1, 6
Vorenc
zrnje s, F11, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe, ẛarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji; bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; coccum, -ci, vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ẛernîe s'kateriga ſe farba ẛhkerlát; granatus, -a, -um, granosus, -a, -um, ṡernast, doſti ṡernîa; granifer, -ra, -rum, kar ima ṡernîe, ali neſſe ṡernîe; margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad; urica, -ae, ena ſlabúſt na ſémeni, ali na ṡerny, de ne pleini
Svetokriški
zunaj1 prisl. zunaj: sa volo njega greha je taku spazhen ratal s'vunaj, Kakor s'notraj ǀ obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati od zunaj 1. na zunaj: od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna, inu sgrunta kakorshne ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Vidim to gnadliuo Gospodizhno od ſunaj ſilnu lepu gvantano ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ od sunej ſo ludem podobni, ali od snotrej ſo pauni strupa te nevoshlivosti ǀ lushti tega ſvejta ſò kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa … snotrai pak drusiga nej kakor dem, inu pepeu 2. zunaj: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi ſo bilij s'notrej 3. na pamet: fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note ǀ ſerzhnu govori, kar ſe ſi od ſunaj navuzhil ǀ Euſebius pak piſſe, de on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu Stariga, inu Noviga Teſtamenta
Svetokriški
zunaj2 predl. z rod. 1. zunaj: mosh je bil ſtuarjen ſunai Paradisha, shena je bila ſtuariena v'Paradishi 2. razen: uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila ǀ vſe s'kuſi Boshjo volo ſe sgodj, s'unei ſamiga greha ǀ obeniga mejſta ſunai pakla nimamo ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ kakor de bi vſy fardamani bily sunai eniga ſamiga ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera, inu njegovih tovarshou ǀ mej tulikain taushent Pershon, s'vnaj Marie Madalene, inu Rasbojnika ǀ vſy bodo v' nebeſſa prishli ſunei malu nyh, katiri ſamy hozheo fardamani biti ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila s' unej te lepe Marie Divize
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
zvedeti se dov. ovesti se: Agrippa dua cella dny je leshal de ſe nej nezh ſvedil del. ed. m, k'ſadnimu ſam k'ſebi pride (II, 18) ǀ vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu najde satorai s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil, inu ſe nej svèdil del. ed. m dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj pomeni (I/1, 190)
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
zveličìtelni -a -o prid. zveličaven: Tvo járem je zvelicsitelni BRM 1823, 295; Oh kak je zvelicsitelna tva zmo'znoſzt BKM 1789, 80
zveličìtelnéjši -a -e bolj zveličaven: Tak de ti ona düsi zvelicsitelnêsa KAJ 1848, 265; Ka ſze mudi, je Düsi zvelicsitelnejse BRM 1823, 370
zveličìtelnéjši -a -e bolj zveličaven: Tak de ti ona düsi zvelicsitelnêsa KAJ 1848, 265; Ka ſze mudi, je Düsi zvelicsitelnejse BRM 1823, 370
Vorenc
zver ž, F14, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; belua, et bellua, divjazhina, huda ẛvèr; camaleon, -tis, ena ṡvyr, katera od lufta ẛhivy, inu ne oſtane per eni farbi, farbo preminuje; catellus, vel catulus, en ṡzhenzhizh, ali cilú mlada ẛvèr; cercopithecus, morska mazhka, merkouza ṡvir; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; dromedus, -di, ena hitra ṡvyr; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; fiber, -ri, piber, ṡvir; foris huius foris, ena ṡvèr, ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je zarknila; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; tragelaphus, tudi ena ṡvyr koṡlu, inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
Svetokriški
zverina -e ž 1. zverjad: ta divia, inu vſtekla ſverina im. ed. pride is ſvojh jam, ter ſazhne erjuti ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina im. ed. njega nereſtargala ǀ vſa sverina im. ed. is gosdou je v'druge deshele bejshala ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine rod. ed. ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini mest. ed., kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ enkrat je bila s'to drugo ſverino or. ed. shla obyskat leva ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio, inu shirmaio pred drugo sverino or. ed. 2. zver, zverina: ena uſtekla ſuerina im. ed. je njega reſtargala ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina im. ed. po pushavah je hodil ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino tož. ed., eno ſtrashno beshtio ǀ de bi ſverine im. mn. njega konzhale ǀ Sverine im. mn. mene nereshalio, inu nepohuishaio ǀ svirine im. mn. ſe prestrashio ǀ lovit leve, inu druge grosovitne ſverine tož. mn.
Svetokriški
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
Vorenc
zvesto (z'vesto) prisl., F7, aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derẛhati, vernu ſpremlovati; cum fide, s'vero, ṡvéſtú; deosculari, kuſhovati, ṡvéſtu kuſhati; efflagitare, mozhnu proſſiti, ṡvéſtu proſſiti; fidè, et fideliter, ṡvéſtu, vernu; pervigilare, ṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; potulentus, -a, -um, kateri ṡveſtú, ali redlih pye
- zvestejše , scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhenéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Svetokriški
zvesto prisl. 1. zvesto: oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno: Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj: pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno: tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.
Svetokriški
zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili
Svetokriški
zvezati zvežem dov. zvezati: Krajl ga sapovei ſvesat nedol., inu venu temnu jetje urezhi ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat nedol. ǀ je bil sturil svesat nedol. S. Petra ǀ ga je bil sapovedal s' duema ketnamy tardu sveſat nedol. ǀ je bil ſapouedal ſvojm shlushabnikam unimu nesrezhnimu zhloveku rokè, inu nogè svesati nedol. ǀ on je prishal Chriſtusa svesat namen. ǀ Sam ſebe ſe saplete, inu sveshe 3. ed. s' shtriki teh grehou ǀ roke sa herbtam ſvesheio 3. mn. ǀ kakor eniga ſhelma, ali Raisbujnika popadejo, ga sveshejo 3. mn. ǀ ga terdu svesheio 3. mn. ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio Eduvarda ga ſveſſeio 3. mn. ǀ Sveshite vel. 2. mn. mu rokè, inu noge, inu ga verſite v' te vunaine temme ǀ Vſtanite gori, inu ſveshiteme vel. 2. mn.+, peliteme kamer vam je lubu ǀ Paſs, s' katerim Mashnik ſe prepaſhe, pomeni shtrike, s' katirimi ſo bily Judy Chriſtuſa ſvesali del. mn. m ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali del. mn. m ǀ de bi Chriſtuſa vlovili, svesali del. mn. m, inu v' Jeruſalem pelali ǀ pogledaj koku terdu ſo ga sveſali del. mn. m
Svetokriški
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
Svetokriški
zvižan -a prid. dokazan: je bilu njemu svishanu im. ed. s de ta mutaski negnusni greh je tribal (IV, 18) ǀ dokler nebo prau svishanu im. ed. s (V, 357)
Vorenc
zvižanje s, F4, aſsertio, poterjenîe, ṡviṡhanîe; demonstratio, ṡviṡhanîe, iṡkaṡanîe; lemma, -tis, enu pravu ṡviṡhanîe, katerimu ſe ne more ṡupar ſtati; popysma, tú ṡviṡhanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty
Vorenc
zvižati dov., F4, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti, preṡhtimati, iṡkuſhati, ṡa dobriga ſpoṡnati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 217
- 218
- 219
- 220
- 221
- 222
- 223
- 224
- Naslednja »
Število zadetkov: 4472
Dostopnost