Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
pahnjen del., F15, contrusus, pahnîen poſyli; dejectus, -a, -um, doli verṡhen, pahnîen; detrusus, -a, -um, doli pahnên; eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata pahnîen; expulsus, -a, -um, vun iſegnan, pahnîen, verṡhen; extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun pahnên; impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai pahnênu, ſunenu, porinênu; impulsus, -a, -um, pahnên, gnân, nagnán; injectus, -a, -um, notar verṡhen, pahnên; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal sydana; praecipitari, doli pahnên biti, ſe prekuzniti; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; repulsus, -a, -um, odpahnîen, naṡai pahnîen; retrusus, -a, -um, naṡai pahnên; trusus, -a, -um, pahnên
Vorenc
Vorenc
plat ž, F3, clunis, -nis, ena plat riti, sadniza, rit; nates, -tium, ṡadniza, ritne platy; sacoma, -ae, gliha vage, de na eno plat vezh ne vaga kakòr na tó drugo
Vorenc
plešast prid., F7, calvare, pléſhaſtu délati, golufati; calvere, calvescere, pleiſhaſt perhajati; calvus, -a, -um, pleiſhaſt, pliſhiu; depilari, pléſhaſt perhajati; depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; recalvaster, -tri, naprei pleiſhaſt, ali gol; vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est, Tá mósh, s'kateriga glave laſse polsè, tá je pléſhaſt, inu zhiſt
Vorenc
podložiti dov., F3, subigere, pudſe perpraviti, gnêſti, ali podvrézhi, podloṡhiti; submittere, podvrézhi, podloṡhiti; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne teko
Vorenc
polahčanje s, F3, laxamentum, -ti, oṡhivlenîe, reṡveſſelenîe, polahzhanîe, popuṡzhenîe; levamen, levamentum, lahkota, polahzhanîe, lahkúſt; medicamentum narcoticum, de bolezhina obterpne, inu polahzhanîe parneſſe
Vorenc
polzeti nedov., vir, de cuius capite capilli fluunt, calvus et mundus est. Levit:13.v.40. Tá moṡh s'kateriga glave laſse polṡè, tá je pleſhaſt, inu zhiſt
Vorenc
po noči prisl., F17, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acredula, -ae, en ſlaviz, kateri po nozhi poje, majhin tizhik; aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe; de nocte, po nozhi; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar ponozhi; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucubrare, po nozhi per luzhi délati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri po nozhi poje; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; noctu, po nozhi; vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
Vorenc
Vorenc
pregovorjenje s, F2, persuasio, pregovorjenîe; persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjen[î]u, de eden veruje
Vorenc
prestrašiti se dov., F13, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti; expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti; extimescere, ſe preſtraſhiti; inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti; perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti; permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; stupefieri, od ſtraha oterpnéti, ſe mozhnu preſtraſhiti; stupere, obterpnéti, ſe preſtraſhiti
Vorenc
prostor m, F45, amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik; capacitas, proſtor, proſtranoſt; distantia, proſtor; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; in patenti, na proſtoru; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; interstitium, -ÿ, tá proſtor v'mei dvéma rizhama; laxitas, proſtor, ſhirina; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; olympiadis luſtrum, proſtor petih leit; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; secedere de via, is pota ſtopiti, proſtor dati, na ſtran ſtopiti; situs, -us, perloṡhnoſt eniga proſtora, ali kraja, en ſtán; spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
Vorenc
riti nedov., F2, consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ẛemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei
Vorenc
skriti dov., F13, abdere, ẛkriti, ẛakriti; abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti, isrozhiti, ẛkriti; abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti; abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; celare, ṡkriti; celare, ṡkriti, ṡkrivati; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini de jo oben nevidi; concelare, ṡkriti; condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; occultare, ṡkriti; recondere, ṡkriti, skraniti, vtakniti
Vorenc
skusiti dov., F7, aleam jacere, vagati, ſrèzho ṡkuſſiti; degustare, pokuſſiti, ṡkuſſiti,; pertentare, ṡkuſſiti, ſe kai podſtopiti, k'rokam vṡèti; praegustare, poprei pokuſſiti, poprei ṡkuſſiti; praetentare, poprei ṡkuſſiti, poprei vagati; repetere, naṡai pegerovati, naṡai terjati, drugúzh ṡkuſſiti, ṡupèt pegerovati; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; prim. skušen
Vorenc
smeti nedov., F9, audere, ſmeiti; audes, ſmeish; ausim, de bi ſmil; ausus, -a, -um, ausus est, je ſmil; effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei ſékati; prim. nesmeti
Vorenc
srditi se nedov., F10, aegrè ferre, sa slù vsèti, ſe ſerditi; aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti; apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi; de nihilo irasci, ẛa niſhter ſe ſerditi; indignari, ſe enimu ferṡhmagati, ſe ſarditi; infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti; irasci, ſe ſarditi; stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti; subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti; succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
Vorenc
stopiti dov., F21, ascendere, gori poiti, viſhe ſtopiti; circunsistere, okuli eniga ſtopiti, obſtopiti; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; excendere, doli ſtopiti, doli poiti, hoditi; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; secedere de via, is pota ſtopiti, proſtor dati, na ſtran ſtopiti; transgredi, preſtopiti, v'prég ſtopiti, prekorazhiti
Vorenc
špotati se nedov., F3, cavillari, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; triumphare de aliquo, eniga premozhi, inu mu ſe ṡhpotati
Vorenc
topast prid., F2, hebes, -tis, top, neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt; rudis, -de, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡná
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 22
- 23
- 24
- 25
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost