Zadetki iskanja
Svetokriški
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
Svetokriški
zvižan -a prid. dokazan: je bilu njemu svishanu im. ed. s de ta mutaski negnusni greh je tribal (IV, 18) ǀ dokler nebo prau svishanu im. ed. s (V, 357)
Vorenc
zvižanje s, F4, aſsertio, poterjenîe, ṡviṡhanîe; demonstratio, ṡviṡhanîe, iṡkaṡanîe; lemma, -tis, enu pravu ṡviṡhanîe, katerimu ſe ne more ṡupar ſtati; popysma, tú ṡviṡhanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty
Vorenc
zvižati dov., F4, causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati, hvaliti, preṡhtimati, iṡkuſhati, ṡa dobriga ſpoṡnati; refellere, ṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reis
Svetokriški
zvižati -am dov. dokazati: S' tem je hotel S. Paulus suishat nedol., de Chriſtus je vezh kakor en Angel ǀ tebi hozhem ſuishat nedol., de lahku moresh letu ſturiti, skuſi leto pergliho ǀ potroshtat, inu ijm ſvishat nedol. de G. Bug vſe ludy sheli, inu hozhe isvelizhat ǀ je dolshan svishat nedol., de je praui Syn taiſtiga Ozheta ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile perſilene s' vishat nedol. ǀ leto resnizo skuſi leta urshoh ſvisha 3. ed., rekozh ǀ Na vſe letu je bil S. Valentinus odgovuril, iskaſal, inu Ceſſarju dopovedal, inu s' lepimy urshohi iskaſal, inu ſvishal del. ed. m ← srvnem. bewīsen ‛pokazati, naučiti, dokazati’ s prevedeno predpono; → vižati
Svetokriški
zvleči -čem dov. zvleči: mozhnu potegne ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe 3. ed. ǀ na tuga s'postele slezhe 3. ed., inu sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti
Tolkala
Tolkala
Gledališče
Gledališče
Tolkala
Gledališče
Svetokriški
zvon -a m zvon: kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
Svetokriški
zvončič -a m zvonček: kulikajn ſgonzhiszhu rod. mn. je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet ǀ ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe tož. mn. na ta mashni plajsh obeſſit (II, 261) → zvon
Tolkala
Svetokriški
zvoniti -im nedov. zvoniti: shlishi K'S. Maſhi sgonit nedol. ǀ cell dan shlishimo ſgonit nedol., inu ure biti ǀ Meshnar gre ſvetu jutru sgonit namen. ǀ kadar k' Mashi sgonj 3. ed. ǀ vſak dan ſgonovy merlizhom sgonè 3. mn. ǀ kadar ſim shlishal, de ob pounozhi ſo k' juternizam sgonili del. mn. m → zvon
Svetokriški
zvrniti se -nem se dov. zvrniti se: ſe vſnak sverne 3. ed. inu nikar na oblizhe ǀ kozhia ſe je bila ſvernila del. ed. ž, inu Antiochuſa pobila ǀ je taiſto obdershat hotel, de bi ſe nesvernila +del. ed. ž okoli se zvrniti pasti: hudizh je y da eno shlafernizo de ſe okuli sverne 3. ed. ǀ perprizhi ſe okuli ſverne 3. ed. → izvržen
Smučanje
Planinstvo
Celotno geslo
Etimološki
žȃd -a m
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 440
- 441
- 442
- 443
- 444
- 445
- 446
- ...
- 448
- Naslednja »
Število zadetkov: 8957
Dostopnost