Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
stisniti -nem dov. 1. stisniti: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti: rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se: morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve: Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se: semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
Svetokriški
strosen -a prid. raztresen: dokler eny s'pravo andohtio ſo molili, ty drugi ſo ſtroſene tož. mn. ž miſlily imeli (V, 30) ǀ taku ſtrosene tož. mn. ž misly imash, de ſam nevejsh kaj molish (V, 291) Etimološko upravičen bi bil nastavek → raztosen.
Svetokriški
suh -a prid. suh, tj. 1. ki ne vsebuje vlage ali tekočine: greſte k'misi, perneſsò Kapuna na miso, leta je vus ſuh im. ed. m, prata nej dobru pezhena ǀ ſe je taku mozhnu jokal, de vſe ſolſe je bil prelil, inu ſuh im. ed. m oſtal ǀ Skala od nature je ſuha im. ed. ž, inu vſebi nima vuodè ǀ ta suha im. ed. ž semla sazhne selena prihaiat ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu, jutre je ſuhú im. ed. s ǀ vuode nej ſo hoteli tej ſuhi daj. ed. ž ſemli dati ǀ ſo ga popadili, ter ſo ga v'eno ſuho tož. ed. ž shterno vergli ǀ nam bo ſproſſila en frishin desh, de nasho suho tož. ed. ž deshelo bo resfrishal ǀ de bi ob ſuhem mest. ed. m kruhu, inu vodi 60. lejt ſe poſtil ǀ ob ſuhim mest. ed. m kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli ǀ je molil veni suhi mest. ed. ž shterni ǀ ſvoje shnable ſuhe tož. mn. ž je imel ǀ ſvoje usta de ſi glih ſuhe tož. mn. ž/s s'vodo ſi nespere 2. ne debel: jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo moyh otrouk ǀ videm tiga suhiga tož. ed. m ži. S. Franciſca ǀ po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih rod. mn., ſilnu gardih, inu madlih krau 3. mrtev (o rastlini ali njenem delu): ena ſuha im. ed. ž vejza v'roki Arona Mashnika je zvetla ǀ kadar bi eden en ſuhu tož. ed. s nerodovitnu drevu poſekal ǀ kadar vshe lete driveſſa sazhneio Suhe im. mn. ž/s, inu gnile prihaiat ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe im. mn. ž/s suho s kopno: G. Bug je bil ſapovedal moriu, de taiſte mertua trupla ima na ſuhu tož. ed. vun vrezhi ǀ uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel, kateri na suhu tož. ed. ga je bil ſpelal ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu tož. ed. poſtavila ǀ Je enkrat S. Peter na mory bil, ter sagleda Chriſtuſa na Suhem mest. ed. ǀ ſe v' morje vershè, ter je shal po vodi, kakor po Suhem mest. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm mest. ed., inu po mokrijm
Svetokriški
svinjsko prisl. svinjsko, umazano: je mogal shelod, kakor ena ſvinia jeiſti, dokler je ſvinsku shivil (V, 54)
Svetokriški
šenkati -am dov. podariti: cello krono ij shenkat nedol. ſe njemu prevezh nesdi ǀ doKler n'hozhemo naſha ſerza G. Bogu nashimu ſtvarniKu offrat, inu, ſhenKat nedol. ǀ en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam 1. ed. ǀ gre k' ſvoj Neveſti, ter taiſti shenka 3. ed. en perſtin ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka +3. ed., inu neſhoma ǀ vij raijshi hudizhu Kakor G. Bugu vashe ſerce shenkate 2. mn. ǀ vener ga meni ſhenkajo 3. mn. ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo 3. mn. temu nezhistimu maliKu Adonidu ǀ aku jeſt Sim neshla miloſt pred tvoim S. oblizham, shenkaj vel. 2. ed. meni dusho moiga Ozheta, moje Mattere ǀ obeduema je bil shivejne shenkal del. ed. m ǀ Sdaj bom ſhenkal del. ed. m en par fazonetelou Antverharjom ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali del. mn. m, inu odpuſtili ← srvnem. schenken ‛podariti, natočiti’
Svetokriški
škripati -am nedov. škrtati, škripati: Saul je ſazhel s'ſobmij shkripat nedol. ǀ ti ſe sramujesh s' ſobmi kakor en peſſ shkripat nedol., shkripash 2. ed. pak snogami ǀ s'ſobmy shkripa 3. ed. prutu njemu ǀ nepravi de govore, temuzh de shkripajo 3. mn., inu zuilio Kakor ta nepametna shivina ǀ Saul je s' ſobmy shkripal del. ed. m ǀ dokler je imela nove shuline, leti ſo shkripali del. mn. m → skripati
Svetokriški
špegati -am nedov. ogledovati, opazovati, oprezovati: ta Modri naſs opomina de nemamo ſa drugimi shpegat nedol. ǀ na mene taku gledash, inu shpegash 2. ed., kakor de bi bil posabil na vſe te druge v' nebeſſih, inu na semli ǀ Ta Kateri shpega 3. ed. ſa ſvoim bliſhnim ǀ ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio, gledajo, inu na nyh djania shpegaio 3. mn. ǀ G. Bug taKuſhne ludy, Kateri shpegaio 3. mn. sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ NiKdar na shpegaj vel. 2. ed. inu negledaj na grehe teh drugih ǀ nikar vſe sKuſi na druge negledajte, inu sa nymi neshpegaite +vel. 2. mn. ǀ leta je shelil per Christuſu oſtati de bi njega della vidil, inu na Iogre gledal, shpegal del. ed. m inu Sodil ǀ Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali del. mn. m sa Iogramy špegati se 1. ogledovati se: Kadar vij ſi naprej vſamete, de ſe hozhete spovedat, ste dolshni ſe spegat nedol. v's. sapuvidi, Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se: Dokler S. Gothard je bil en shpegu vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali del. mn. m ← srvnem. spehen ‛gledati, opazovati’
Svetokriški
špegel -gla m 1. ogledalo: zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal im. ed. ſe pruti ſmeja ǀ ſpegu im. ed. vſyh Pridigarjou. S. Joannes karſtnik, de ſi lih je bil en oſter Pridigar je vener vſakateriga puſtil per ſvojmu dellu ǀ Shpegul im. ed. nei kriu, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ En pravi shpegl im. ed. je Bug Vſigamogozhni. Sakaj aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish, tudi G: Bug tebe lubj ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe poſtavi, okuli shpegla rod. ed. ſe obrazha ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu daj. ed. ǀ kadar roko k'shpeglu daj. ed. ſtegne ǀ popade shpegu tož. ed. ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu tož. ed. ǀ Shene pak ure, inu vre ſe v'shpegu tož. ed. gledaio ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu +tož. ed. gledala ǀ aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu mest. ed. ſe vidi ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli mest. ed. ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure je pred shpeglam or. ed. ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal ǀ ty shpegli im. mn. ſo bily shenski, nikar moshki ǀ v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou rod. mn. ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh speglu rod. mn. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom daj. mn., ni zitronskimu drevu ǀ ſe ſo gledali dobru poprej v'taiste shpegle tož. mn. ǀ offertne gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah mest. mn. je gledala ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli or. mn. pokriti 2. zgled, vzor: Maria Diviza je bila en shpegu im. ed., inu zhudesh teh zhednosti, inu svetuſti ǀ Dokler S. Gothard je bil en shpegu im. ed. vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali ǀ leta je en lep shpegul im. ed. sa vſe verne dushe, katire Boga ſò reshalile ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij biti, inu v'taiſti shpegu tož. ed. teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu tož. ed. teh ſapuuidi Boshyh ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga ſe bere v' shpegli mest. ed. teh Exempelnou 3. teleskop: Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom or. ed. v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ← srvnem. spiegel ‛ogledalo, vzor’ ← lat. speculum ‛ogledalo’
Svetokriški
šraj -a m kričanje, vpitje: dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj im. ed. pomeni ǀ lepe shtime teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj im. ed. teh shab ǀ ſodi de ta shrai im. ed. pomeni de mei folkam je boj ǀ En dan vidi Chriſtus veliku ludy okuli ſvojh Iogru, kateri ſo en velik shraj tož. ed. imeli ǀ na leta shrai tož. ed. ſo tekle gledat te druge dekle ǀ s' velikem shrajam or. ed., inu shpotam ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem shrajom or. ed. pojti ← nem. Schrei ‛krik’
Svetokriški
štiman -a prid. 1. cenjen, čislan: aku dalej eden vandra vezh je shtiman im. ed. m ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu im. ed. s od teh Modrih ludy, de letu nemorio preshazat ǀ nej rezhi na semli taku shlahtne, inu shtimane rod. ed. ž ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu tož. ed. s ſlatù, ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ pred drugimy Gospudy ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno veliku shtimano or. ed. ž Dekelzo ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana im. dv. m Gospuda ſta letu sprizovala ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih ſò shtimani im. mn. m ǀ takorshne dobre della ſo kakor enu nezh od Chriſtuſa shtimane im. mn. ž/s 2. pojmovan: obedn n' hozhe sa norza shtiman im. ed. m biti ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba, pametnishi je shtiman im. ed. m presež.> S. Karſtnik je bil ta ner shtimanishi im. ed. m v celli Judovski desheli → štimati
Svetokriški
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
Svetokriški
Tantalus m osebno lastno ime Tantal: Tantalus im. ed. dokler Bogovom ſe je bil pregreshil, vezhno ſejo terpi (I/2, 76) ǀ martre, katero terpè Ixion, Prometheus, Sisyphus, Tityus, inu Tantalus im. ed. (I/2, 187) ǀ Tantalus im. ed., ta na ſred eniga frishniga potoka ſtoji, inu vener od sheje vmera (I/2, 187) Tántal, gr. Τάνταλος, Zevsov sin, frigijski kralj, zaradi kraje nektarja po smrti obsojen na večno žejo, ki je, stoječ sredi vode, ne more potešiti.
Svetokriški
tavžent -ov in nepreg. štev. tisoč: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent im. mn. szhiton viſsij ǀ vſy veliku taushentou rod. mn. ſo shpendali s' enu koſſilu, ali vezherjo ǀ tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent rod. mn. hudizhu ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent rod. mn. Iudou ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ Dokler v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ǀ duataushent +rod. dv. rib ǀ dueisetaushent +rod. mn. pershon naſitil ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent +rod. mn. Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ venem boiu taushent tož. mn. Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v' taushent mest. mn. letah bi nemogal dopovedat ǀ v'mej tulikain taushent or. mn. je bila isvolena ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ← nem. tausend ‛tisoč’
Svetokriški
tica -e ž ptica: Ta tiza im. ed. Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza im. ed. Phænix ǀ kakor ſmert te Tize rod. ed. Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje ǀ ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize +rod. ed., de kadar sleshe ſuoje mlade ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi daj. ed., katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo tož. ed. s'zhlovesko shtimo peiti ǀ tezhe, inu shraja sa to tizo or. ed. ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa, inu kregula ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam, katere te duej tize tož. dv. perglihajo ǀ tize im. mn. mertve ſo na semlo padale ǀ dokler te mlade tice im. mn. s'gnesda ne s'lejte ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona, je bilu veliku tiz rod. mn. k' pogrebu perletelu ǀ Tizam daj. mn. je dal ta luft, ribam to vodo ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize tož. mn. ǀ Pogledajte tice tož. mn. pod Nebom ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno ſaſtopnoſt v' mej tizamy or. mn. → ptica
Svetokriški
trčiti -im dov. trčiti: potle zhudu aku ta slaba poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite 2. mn. (II, 170)
Svetokriški
trdovraten -tna prid. zakrknjen, trmast: Faraon je bil hudoben tardouraten im. ed. m ǀ ta isvoleni Iſraelski Folk je taku tardouraten im. ed. m, de ſe nej puſtil omezhiti skuſi takorshne velike zhuda, inu gnade njemu iskasane ǀ de bi ti zhlovek taku terdouraten im. ed. m bil, Kakar Faraon ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn im. ed. m de letu Beshije povablejnie ſanizhuje ǀ dokler tardovraten im. ed. m je bil oſtal dusho, inu tellu je bil sgubil ǀ tordouraten im. ed. m, inu ſtonoviten oſtanesh ǀ ta greshni, inu tardouratni im. ed. m dol. Rasbojnik Diſma ſe je bil sgreval ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni im. ed. m dol. folk k'Aronu ǀ Oh terdouratni im. ed. m dol. greshnik! pogledaj v' Nebeſſa ǀ Koku tedaj ti hudobni im. ed. m dol. tordouratni greshnik odnashash se spokorit ǀ Oh hudobna, tardouratna im. ed. ž nehvaleshnoſt takorshnih erbou ǀ de nej tiga tardouratniga rod. ed. m Faraona pogubil ǀ od tiga tordouratniga rod. ed. m Pharaona ǀ sa volo vashe tardouratne rod. ed. ž nepokorshzhine ǀ Vnimu tardouratnimu daj. ed. m greshniku bo upajne dàl skuſi exempel tiga Rasbojnika ǀ videozh ta folk taku grob, neumen, inu tardouraten tož. ed. m ǀ de bi isvelizhal tiga terdouratniga tož. ed. m ži. Faraona, inu Egypzerje ǀ ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje slednu greshnu, inu tardovuratnu tož. ed. s ſerze lahku more omezhiti ǀ takushni nej ſo nezh bulshi, kakor ty ſtari tardouratni im. mn. m Iudje ǀ Oh nemarni, inu terdouratni im. mn. m greshniki ǀ skuſi nyh pregreho ſo bily terdouratni im. mn. m ratali ǀ kaj menite tedaj vy tordouratni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ v' prizhe ſe ſo nashli ti preuſetni tardo uratnj im. mn. m Iudij ǀ Ah greshne, inu tardouratne im. mn. ž dushe ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne im. mn. ž, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh rod. mn. Ajdjou perteklu ǀ kar je David od teh terdovratnih rod. mn. Iudou djal ǀ netroshtai ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku k' tem tardouratnem daj. mn. hudizhom ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Terdovratnim daj. mn. pak ǀ te tardouratne tož. mn. m greshnike, inu greshnize bres vſe miloſti bò obſodel h' temu vezhnimu paklenskimu ogniu ǀ k'ſadnimu takorshne terdouratne tož. mn. m she oſtreshi shtraiffa ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne tož. mn. m omezhi ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil te terdòuratne tož. mn. m gresnike ǀ kakor exempel imamo na teh terdouratnih mest. mn. Judou Kalk po nem. hartnäckig ‛trmast, trdovraten’
Svetokriški
trebe prisl. v povedni rabi 1. treba: nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti, temuzh je terbej ſe potiti s'darshajnam teh S. sapuvidi ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish 2. mogoče je: Inu de ſi lih huala Bogu, takusnih neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde vener terbejde dergdi ſe najdeio, dokler od takushnih S. piſsmu govori → trebeti, → treba
Svetokriški
trgati -am nedov. 1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio → trije
Svetokriški
trgati -am nedov.1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio
Svetokriški
trošt -a m 1. veselje, radost: Ti trosht im. ed. teh nebeſſ ſe plakash ǀ nikuli trosta rod. ed., ampak veliko shalost imajo ǀ ym bom k'nyh nuzu, inu troshtu daj. ed. yskasal ǀ takushen trosht tož. ed. ſo pozhutili, de ſamy ſebe ſgruntat nei ſo mogli ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht tož. ed. pozhutily ǀ Inu letu s'mojm velikim troshtam or. ed. vidim ǀ s' troshtam or. ed. vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam or. ed. grosovite martre ſo preſtali ǀ Adrianus s' velikem veſſeljam, inu troſtam or. ed. je poshlushal ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom or. ed. Nebeshkim ǀ s'nje sveraio vaſhi troshti im. mn. ǀ veſſelje, troshti im. mn., lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ je vse bila troshtu rod. mn. Boshijh nepolnena ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou rod. mn. Nebeſkih ǀ vſym tem poſvetnim troshtam daj. mn. je bila odpovedala ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke troshte tož. mn. ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste tož. mn. Nebeshke ǀ telu bo plavalu v' mory teh nebeskih troshtah mest./rod. mn., inu v' veſſeljah ǀ kadar v'troshtah mest. mn., v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua ǀ inu io oskerbel s'dohounimi troshti or. mn. 2. tolažba, uteha: de bote taisto pusledno uro shlishali, taiste troshta rod. ed. polne beſsede ǀ k'troshtu daj. ed. tiga reuniga Mosha ǀ ſam Bug h'troshtu daj. ed. ga je bil saguishal, de pred ſmertio ga bo vidil ǀ vſai ta trosht tož. ed. bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie ǀ Kaj s'en trosht tož. ed. od mene zhakash, dokler Bug je tebe ſapuſtil ← stvnem. trōst ‛tolažba, uteha, zaupanje’
Število zadetkov: 403