Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času
TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom
Celotno geslo eSSKJ16
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Celotno geslo Frazemi
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj
Celotno geslo eSSKJ16
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
FRAZEOLOGIJA: čezdati koga smrti
Celotno geslo eSSKJ
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka]
    1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
Celotno geslo Frazemi
čísti Frazemi s sestavino čísti:
ne bíti pri čísti, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, príti [si] na čísto s kóm/čím
Celotno geslo eSSKJ
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]
    1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
      1.1. ženska, ki čisti
    2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ16
črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo Frazemi
čŕni Frazemi s sestavino čŕni:
čŕno na bélem, ne čŕhniti ne béle ne čŕne, ne čŕno ne bélo, ne rêči ne béle ne čŕne, ne zíniti ne béle ne čŕne, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, zadéti v čŕno
Celotno geslo eSSKJ16
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Svetokriški
čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
Svetokriški
čudo1 -a s, mn. tudi čudesa čudež, čudo: kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha
Svetokriški
čutiti -im nedov. čutiti, zaznavati: kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo 1. mn., inu vidimo na tem ſe nezhudjmo (V, 448) ǀ dokler en viner per ny zhutio 3. mn. (I/2, 146) ǀ dokler zhutio 3. mn. per zhloveku danarje (III, 249)
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
SSKJ²
da2 vez.
1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa
b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga ima ne glede na to, da je včasih poreden / publ. dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
c) glede na predmet: bojim se, da je prepozno; omogočila mu je, da je končal študij; že vidim, da nimam sreče; pravim, da ga sploh ne poznam / z velelnim ali želelnim naklonom: saj sem ti rekel, da rajši počakaj; prosi, (da) naj mu dajo mir / star., v vprašalnih odvisnih stavkih vsakega je vprašal, kaj da je in kam da gre
// navadno z veznikom ali prislovom za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli: odsvetoval je pot skozi gozd, češ da ni varno; posojilo da vrne v kratkem, pravi, zdaj pa da še ne more, ker da premalo zasluži; napadli so tudi radio, ki da oddaja dekadentno glasbo
2. v vzročnih odvisnih stavkih, za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: kesa se, da je tako ravnal; žal mu je, da se je spozabil
3. v namernih odvisnih stavkih, včasih v zvezi z zato za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: dala je otroku igračo, da bi ne jokal; sedel je, (zato) da bi se odpočil; prišel sem, da se pritožim; povedal sem ti zato, da se boš vedel ravnati
// s preteklim ali nedovršnim sedanjim časom za izražanje doseženega namena: ima delavce, da mu kopljejo temelje; najel je domačine, da so mu nosili živila
4. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil; planeš v sobo, ne da bi potrkal / pomagaj rajši, namesto da gledaš; pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj
5. v primerjalnih odvisnih stavkih, v zvezi s kakor, kot, ko za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku: smeje se, kakor da se ni nič zgodilo / prime za kljuko, kot (da) bi hotel iti; noge ko da niso njegove
6. v posledičnih odvisnih stavkih, včasih v zvezi s tako, toliko za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka: menda sem se ti kaj zameril, da greš brez pozdrava mimo; zavriskal je, da je odmevalo od bregov; tako ga je udaril, da se je kar opotekel; toliko se je učil, da je zbolel / ekspr.: opekel se boš, da bo joj; v hribih je snega, da je kaj
7. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi: vse bi bilo lahko drugače, da nisem bila tako lahkomiselna / star., s pogojnim naklonom vse bi zapravil, da mu ne bi branila žena
8. knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih, včasih okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: trepeče, da sam ne ve zakaj
9. star., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: počakal sem, da se je odkašljal; gledala je za njim, da je izginil med drevjem dokler ni izginil / minila so leta, da nisem bil doma (od)kar / ne bo dolgo, da bomo pod svojo streho ko bomo
10. v členkovni rabi za izražanje
a) ukaza, želje: da mi pri priči izgineš; da ste mi zdravi / da bi te strela
b) ugibanja, domneve: pa ne, da si bolan; fant, čigav si? Da nisi Jerajev
c) začudenja, ogorčenja: da te vendar, kako si nališpana; pa ta da bi nas učil; da te ni sram; pa ti da greš in me pustiš na cedilu
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ne maram zanj, da boš vedel; da smo si na jasnem: tega ne trpim več; da ne pozabim, pošta je zate
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno; nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih
11. v členkovni rabi, v zvezi z le, samo za omejevanje prej povedanega: tudi v naših tovarnah imamo iznajditelje, le da premalo; takoj pridem, samo da se oblečem
12. v členkovni rabi za poudarjanje: baje da pride; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo; nemara da ga ne bo
● kako da si to naredil? zakaj; zastar. »kaj meniš, da je hudobija v krvi?« »To je da!« vpije Krjavelj (J. Jurčič) seveda; pog. če mi je všeč? Pa ja da seveda; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce dokler ne; elipt. predsednik težko da pride na sejo verjetno ne pride; pog. vino je toliko da ne zastonj skoraj zastonj; pog. toliko da je spregovoril, že so udarili po njem komaj je spregovoril; pog. pri nas je ostal vem da dve uri gotovo; vsaj
Celotno geslo Etimološki
da1 vez.
Celotno geslo eSSKJ16
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Celotno geslo eSSKJ16
daleč2 (deleč, daleč, doleč) povedkovnik
1. izraža (veliko) odddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 krajevno
1.2 časovno
2. izraža oddaljenost nasploh; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2.1 z nikalnico izraža bližino; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom; SODOBNA USTREZNICA: daleč
FREKVENCA: 80 pojavitev v 18 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj je daleč proč od koga / biti daleč od česa, (to) bodi daleč
Svetokriški
Damon m osebno lastno ime Damon: kakor je Damon im. ed., inu Pithias, kateri na mejſti tiga perviga je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam, dokler Damon im. ed. pred ſmertio je shelel damu pojti, inu teſtament ſturiti (III, 248) Dámon, gr. Δάμων, pastir v gr. in rimskem idiličnem pesništvu
Število zadetkov: 1067