Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ozírati se -am se nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: otroci so se med poukom kar naprej ozirali; ustavil se je in se oziral; ozirati se na levo in desno
    // gledati, pogledovati: ozira se proti hribom; ozirati se skozi okno; ozirati se za odhajajočim / oziral se je po pticah jih ogledoval, opazoval
  2. 2. v zvezi z na upoštevati pri svojem ravnanju, odločitvah: pri tem se moramo ozirati tudi na druge; premalo se je oziral na neizkušene sopotnike / bil je preveč samozavesten, da bi se oziral na javno mnenje; ne ozira se na navodila, kar po svoje dela / knjiga se ozira zlasti na začetnike je namenjena zlasti začetnikom
  3. 3. ekspr., v zvezi s po, za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: na postaji se je oziral po taksiju, pa ga ni bilo; dolgo se je oziral za službo / tujci so se ozirali po naši zemlji
    ● 
    knjiž., ekspr. proseče se ozira k njej išče pomoči pri njej; ekspr. ta se ne ozira ne na levo, ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. fant se že ozira po dekletih kaže zanimanje zanje; ekspr. po njeni smrti se bo moral sam ozirati po svetu biti, živeti sam; stopil je na prag in se oziral po vremenu ugotavljal, kakšno je vreme; bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo da je pri vseh vzbujala občudovanje, zanimanje; ko se česa lotiš, se ne oziraj nazaj ne omahuj
    oziráje se: hodila je po dvorišču, oziraje se na vse strani; odšel je, ne oziraje se na nevarnost
    ozirajóč se -a -e: šla je od doma, neprestano ozirajoč se; storil je to, ne ozirajoč se na težave; ozirajoča se množica jih je nestrpno pričakovala
SSKJ
página -e ž (ȃ) 
  1. 1. tisk. zaporedna številka, ki označuje stran: napisati pagino
    // v zvezi živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom: knjiga ima živo pagino
  2. 2. knjiž. stran (v tiskanem, rokopisnem delu): odpreti knjigo na pagini deset
Glasuj SNB
paperback1 -a cit. [pêjperbêk] m (ȇ-ȇ)
knjiga, vezana v mehke platnice; broširana izdaja knjigeSSKJ: Zakaj slovenski založniki ne izdajajo poceni paperbackov, zakaj praktično vse knjige izhajajo v trdi vezavi in so tudi zaradi tega dražje? E agl. paperback iz (↑)papír + back 'hrbet'
    paperback2 -- v prid. rabi
    paperback izdaja; Redno segam po svoji mali zasebni paperback kolekciji, ki se je nikoli ne naveličam
SSKJ
pekèl -klà tudi pèkel -kla [pəkəu̯(ə̏ ȁ; ə̀) 
  1. 1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu
  2. 2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne
    ● 
    ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudo
    ♦ 
    rel. posmrtno trpljenje pogubljenih
SSKJ
pergamènt -ênta (ȅ é) nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga
// ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti
SSKJ
pergamênten -tna -o prid. (ē) 
  1. 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise
  2. 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve
    ♦ 
    papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage
SSKJ
perorísba -e ž (ȋ) um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi
// risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
SSKJ
pétinštírideset -ih štev. (ẹ̑-ȋ) izraža število ali številko petinštirideset [45]: knjiga stane petinštirideset dinarjev; ob dvajset(ih) petinštirideset 2045
// leta petinštirideset je bilo konec druge svetovne vojne leta 1945
SSKJ
platníca -e ž (ínav. mn.  
  1. 1. vsak od obeh zunanjih, trših listov knjige, revije, povezanih med seboj s hrbtom: izdelovati platnice; spodnja, zgornja platnica; naslov na platnici; knjiga s črnimi, okrašenimi platnicami
    // tako med seboj povezana lista sploh: narediti platnice iz lepenke; povezati platnice s trakom
  2. 2. vsaka od obeh stranskih, odstranljivih ploščic na ročaju noža: nož ima kovinske, rožene platnice
    ● 
    redko platnica vrat krilo
    ♦ 
    tisk. knjiga z mehkimi iz tanjše, s trdimi platnicami iz debelejše lepenke; zool. platnica manjša modro zelena sladkovodna riba, Leuciscus virgo
SSKJ
pobárvanka -e ž (ȃ) knjiga, navadno otroška, z risbami, namenjenimi za pobarvanje: izdati pobarvanko; kupiti otroku pobarvanko
SSKJ
pocéni prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti
// ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava
● 
ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
SSKJ
podóba -e ž (ọ̑) 
  1. 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
    1. a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
    2. b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
      // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
  2. 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
  3. 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza
    // zunanja podoba predmetov
    // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
  4. 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
  5. 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
    // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
  6. 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
    ● 
    star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
    ♦ 
    rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba
SSKJ
poglèd -éda (ȅ ẹ́) 
  1. 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom
    // nav. ekspr. to dejanje glede na način, kot ga določa glagol: čutil je njen pogled na sebi / njihovi pogledi so počivali na domači hiši dalj časa so jo gledali; njuna pogleda sta se srečala spogledala sta se; pogled jim je uhajal skozi okno pogledovali so skozi okno; njen pogled se je ustavil na njem začela ga je gledati; očetov pogled se je zapičil vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes nima pogleda zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje neprestano jo je gledal; dvigniti pogled h komu pogledati ga; metati poglede za kom pogledovati, ogledovati ga; pasti pogled na čem dalj časa poželjivo gledati kaj; upreti pogled v koga začeti ga gledati; meriti s pogledom gledati, ogledovati; s pogledom je objel vse navzoče pogledal; ošiniti s pogledom nahitro pogledati; požirati koga s pogledi poželjivo ogledovati; prebadati koga s pogledom strogo, pozorno ga gledati; s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali; vrtati v koga s pogledom pozorno ga gledati z namenom ugotoviti, odkriti resnico
    // z oslabljenim pomenom pogledati z jeznim, žalostnim pogledom jezno, žalostno
    // nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanje
    1. a) čustva, razpoloženja: boji se njegovih črnih pogledov; divji, hladen, jezen, prijazen pogled; preplašen, začuden pogled
    2. b) lastnosti, stanja: fant bistrega pogleda; mil, odsoten, oster, strog, trd pogled / kalen, moten pogled
  2. 2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled; opisati pogled s svojega okna / redko nudil se jim je nenavaden pogled prizor
  3. 3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultat
    1. a) gledanja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel; prišel je do trupla: strašen pogled; pogled v razmetano sobo mu je veliko povedal
    2. b) dojemanja, razumevanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive značilnosti
  4. 4. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava: o teh vprašanjih imajo različne poglede; kritizirati, razložiti poglede na kaj; njegov pogled na življenje je mračen; novi pogledi na umetnost; publ.: med pogovori so izmenjali, razčistili poglede o številnih problemih; zavzeti enotne poglede na kaj; predstava je bila sprejeta z deljenimi pogledi o njej so imeli različna mnenja
  5. 5. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na določeno: v tem pogledu ni prav nič boljši od njega; v marsikaterem pogledu mu je moral pritrditi v marsičem; v nobenem pogledu ga ne prekaša v ničemer
    // v estetskem pogledu je knjiga zanimivo delo; v nekem pogledu imaš prav deloma; to je v vsakem pogledu upravičeno popolnoma, čisto
  6. 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojo
    1. a) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu prisodil petdeset let; na pogled se zdi, da je ladja že blizu / na prvi pogled je precej nerodna
    2. b) z nekritičnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje; na pogled preprosta stvar
      // v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: vsem se je prikupil na prvi pogled / ljubezen na prvi pogled
  7. 7. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda
    ● 
    od tu je lep pogled na mesto od tu se mesto lepo vidi; ekspr. kamor nese pogled, so sama žitna polja vsenaokrog; ekspr. bila je taka megla, da mu je pogled nesel le nekaj metrov da je videl le nekaj metrov daleč; ekspr. odpira se mu pogled v ozadje zadeve spoznava ozadje zadeve; star. moj pogled v mraku ne razločuje obrazov moje oči; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. želel se je skriti radovednim pogledom radovednim ljudem; ekspr. našemu kratkovidnemu pogledu se zdi taka prihodnost nemogoča naši majhni sposobnosti predvidevanja; ekspr. ona ima oster pogled, gotovo ga bo spregledala je sposobna kritično gledati, opazovati; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran; pog. močna svetloba mu je jemala pogled ga je slepila; ekspr. dekle že obrača pogled po fantih kaže zanimanje zanje; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse poglede nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti; ekspr. to mu je zameglilo pogled na prednosti predloženega načrta to je povzročilo, da jih je manj jasno videl, se jih zavedal; star. izginiti iz pogleda izpred oči; star. ne smemo izgubiti iz pogleda končnega cilja pozabiti; star. storilo se mu je črno pred pogledom pred očmi; ekspr. s pogledom se je prilepil nanjo neprestano jo je gledal; žarg., lov. dober pogled kot voščilo za uspešen lov; star. poznati koga samo na pogled navidez; zastar. to se ni zgodilo na pogled, temveč skrivaj vidno, očitno; ekspr. bil je grozljiv na pogled po videzu, zunanjosti
SSKJ
políca1 -e ž (í) 
  1. 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami
     
    ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji
    // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica
  2. 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
SSKJ
póltisočléten -tna -o [u̯tprid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna
SSKJ
pólusnjén -a -o [ou̯prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi
SSKJ
pomóta -e ž (ọ̑) 
  1. 1. dejstvo, da dejanje ali stanje ni v skladu s hotenim, nameravanim: poklicali so ga k telefonu, pa je bila pomota; prišlo je do pomote; huda, velika pomota; ekspr. neljuba, očitna, usodna pomota / pri opozarjanju na določeni pomen povedanega da ne bo pomote: govorim v starih dinarjih; kot vljudnostna fraza oprostite, pomota
    // nav. ekspr. napaka: ta knjiga ima precej pomot / tiskovna pomota
  2. 2. v prislovni rabi izraža, da se dejanje (z)godi brez določenega namena: po pomoti je izpadel zadnji odstavek; po pomoti odpreti pismo / po pomoti vpisan račun
SSKJ
pornografíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. pornografska dela: brati, kupovati pornografijo; založba izdaja tudi pornografijo
     
    ekspr. ta knjiga, slika je prava pornografija je pornografska
  2. 2. publ. prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: avtor pri svojem opisovanju pogosto preide v pornografijo
SSKJ
postíla -e ž (ȋ) rel., nekdaj knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev: brati postilo; izdati postilo / Trubarjev prevod Hišne postile
SSKJ
povédati povém dov. (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani
    1. a) z govorjenjem: povedati ceno, ime, svoje mnenje, novico; povedati komu za pot; odkrito povedati; povedati po angleško / povem ti, če ne boš tega povedal drugim; očetu bomo povedali, da se potepaš; povedali vam bomo, kdaj pridite sporočili vam bomo, obvestili vas bomo; povedal sem vam, da ne grem rekel; tega niste povedali dovolj jasno izrazili
      // povejte račun, prosim
    2. b) z jezikovnimi sredstvi: v članku je povedal dosti novega / kako je do tega prišlo, pove knjiga / kot smo že zgoraj povedali, proizvodnja narašča
    3. c) s čim sploh: z gibi, očmi komu kaj povedati; gluhonemi je to povedal s prsti / če je slika dobra, pove vse in ne potrebuje besedila / ekspr. ogledalo mu je povedalo, da se je postaral pokazalo; ta kazalec pove, kdaj doseže temperatura kritično točko; te številke povejo, koliko smo zaslužili izražajo, kažejo
      // izgovoriti, izreči: bolnik je povedal nekaj besed / prvi stavek je povedal šepetaje
      // izraziti, posredovati določeno besedilo: pravljico jim je večkrat povedala; povedati pesem na pamet
  2. 2. dati osnovo za kako misel, sklep: bledica na njenem obrazu mu je povedala, da je bolna; nered v sobi jim je povedal, da so bili v njej tatovi; tvoje bele roke so mi povedale, da nisi kmet / markacija, znak pove, kje moraš zaviti
  3. 3. v medmetni rabi, v zvezi povem ti, vam izraža
    1. a) trdno prepričanost: službo bo kmalu pustil, povem ti
    2. b) opozorilo, svarilo: povem ti, pazi se, kaj govoriš; da vam povem, z njim se ni šaliti
      // poudarja povedano: povem ti, bilo je zelo nevarno; junak je bil, povem vam, da malo takih
      // v zvezi česa, kaj ne poveš izraža presenečenje, dvom: kaj ne poveš: da si denar izgubil / on je bil tukaj. Česa ne poveš
      ● 
      ekspr. to ime mi ne pove nič osebe s tem imenom ne poznam; v zvezi z določeno stvarjo ne vem o osebi s tem imenom nič; ekspr. nos mu je povedal, kaj mora ukreniti začutil je; ekspr. o tem bi se dalo še marsikaj povedati je znanega še marsikaj; o tem vejo ljudje veliko povedati ljudje veliko pripovedujejo o tem; star. ona zna povedati prihodnost, srečo napovedati; ekspr. kaj boste dobrega povedali kakšne novice prinašate; ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; ekspr. naj le pride, da mu povem svoje da ga oštejem, mu izrazim nezadovoljstvo; ekspr. bilo je lepo, da se ne da povedati zelo; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. bilo je, kako bi povedal, res malo nerodno kako bi z besedami primerno izrazil; pog. komu kaj nazaj povedati odgovoriti mu, ugovarjati; greh se pove, grešnik pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
    povédan -a -o deležnik od povedati: s tem je vse povedano; ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen
    // star. omenjen, naveden: srečal sem ga leto dni po povedanih dogodkih; sam.: si razumel povedano
Število zadetkov: 227