Fran > SSKJ

1. 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo
   // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave
2. 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo
3. 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvedli so peterokrako zvezdo kot oznako partizanske vojske; uvesti računalnike v tovarne in urade / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti
4. 4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek; uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe
   // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti
   // odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo
5. 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo; stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode
6. 6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne
   ● knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž., redko hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje
   ♦ kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko

uvedèn -êna -o: ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. duhovno in značajsko oblikovati, zlasti otroka: znati vzgajati; otroke sta vzgajala oba, oče in mati; šola naj vzgaja za življenje; skrbno, strogo vzgajati; vzgajati z zgledom; vzgajati in izobraževati / vzgajati mladino v slovenskem duhu
2. 2. načrtno razvijati določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgajati strokovnjake / glasbeno, likovno vzgajati / vzgajati ljudi za skupno delo, prizadevanje
3. 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi dosegati, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgajati nove sorte; vzgajati drevesa z nizkimi debli / vzgajati čistokrvne pse / vzgajati kaktuse, sadike gojiti
   ♦ lov. vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost

vzgájan -a -o: dobro, strogo vzgajani otroci; nepravilno vzgajana drevesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro
   // past za zajce / divji zajec / zajec v omaki
   // samec te živali: spustiti zajca k zajklji
   // glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec
2. 2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec
3. 3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem
4. 4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
   ● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
   ♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
   ♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi: gojiti dišavnice in zdravilne rastline; nabirati in sušiti dišavnice; domače in tuje dišavnice; dišavnice za juho
2. 2. posodica za dišave: odpreti dišavnico; dragocena dišavnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: gojiti, proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / profesor glasbe; akademija za glasbo
   // glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist
2. 2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
   ♦ gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; muz. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
   // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
   // z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
   // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
   // z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. 3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. 4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
   // ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
   // ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. 5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; gojiti globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
   // ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
   ● doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
   ♦ agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje zamrzovanje živil na temperaturo od —45° do —50°C; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja

globôko prisl.: dihala je globoko; globoko misliti; globoko je občutil izgubo; glavo je globoko sklonil; tla so se mu globoko ugrezala pod nogami; zašla sta globoko v gozd; lopato je zasadil globoko v zemljo; globoko čuteč; globoko narezane avtomobilske gume; bil je globoko sklonjen; gledal je z globoko udrtimi očmi; globoko veren človek; globoko zakoreninjena navada; globoko zamišljen; ekspr. cene so globoko znižane
● šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. moral je poseči globoko v žep veliko plačati; preg. tiha voda globoko dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega; sam.: na globoko orati; ribiči so odrinili na globoko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani; goniči s čredami
2. 2. večji lovski pes, navadno lisast: gojiti goniče / istrski gonič
   // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober gonič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
   ♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. 2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje
2. 2. redko grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. pog. kar je po izvoru iz Italije: od vseh sort pšenice je najbolje obrodila italijanka; gojiti italijanke in razne druge pasme kokoši; kranjske čebele in italijanke italijanske čebele
2. 2. voj. karabinka z zložljivim bajonetom pod cevjo, italijanske proizvodnje: nameril je vanj svojo kratko italijanko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. redko zelje: gojiti kapus
2. 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus
   ♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. država, ki ji vlada kralj: švedska kraljevina
   // državna ureditev, v kateri vlada kralj: kraljevina in republika / razglasiti državo za kraljevino
2. 2. agr. trta s svetlo rdečimi grozdi: gojiti kraljevino
   // belo vino iz grozdja te trte: piti kraljevino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
2. 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
   // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
   ● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
   ♦ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus

láško prisl.: govoriti (po) laško

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje
2. 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije
2. 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi
3. 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža
2. 2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček
   ♦ rib. majhna riba, katere samec ima v obliki meča podaljšano repno plavut, Xiphophorus helleri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. potomec staršev različnih ras: mešanec Angleža in Kitajke; mestici, mulati in drugi mešanci
2. 2. potomec prednikov različne pasme: gojiti mešance; bik, pes mešanec
3. 3. redko mešani vlak: mešanec ima zamudo
4. 4. redko gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti; kompost: razmetati kup mešanca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice
2. 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

1. 1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko; krščanska, muslimanska mistika
   // nauk o tem: dela srednjeveške mistike
2. 2. nav. ekspr. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike; mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike
   ● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.