Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
múzika -e ž (ú) 
  1. 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika
    // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini
  2. 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko
    // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja
  3. 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki
  4. 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike
    ●     pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
SSKJ
óljka -e ž (ọ́) 
  1. 1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
  2. 2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
    ●     knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
SSKJ
óljnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice
  2. 2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje
SSKJ
páčuli tudi pačúli -ja m (ȃ; ȗ) 
  1. 1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli: gojiti pačuli
  2. 2. kozm. parfum iz olja te rastline: dišala je po pačuliju
SSKJ
pálma -e ž (ȃ) 
  1. 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme; visoke, vitke palme; šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
    ●     figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru
  2. 2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal
  3. 3. nar. vzhodno topol: iznad hiš so se dvigale palme
    ♦     bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
SSKJ
pínč -a m (ȋ) 
  1. 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč
  2. 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
SSKJ
plaménka -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox: gojiti plamenke
  2. 2. teh. gorilnik za mehko lotanje: bencinska plamenka
SSKJ
plávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo
    // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati
  2. 2. premikati se
    1. a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu
    2. b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih
      // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi
  3. 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto
    1. a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone
    2. b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi
  4. 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen
    // njene oči še vedno plavajo v solzah
  5. 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo
    ●     žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
    ♦     šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano
    plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil
    plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki
    ●     plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi
    ♦     navt. plavajoči dok
SSKJ
podgánar -ja m (ȃ) 
  1. 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar
  2. 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
SSKJ
poezíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
    // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij
  2. 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
    ●     ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
SSKJ
prepelíčar -ja m (ȋ) 
  1. 1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
  2. 2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
SSKJ
ptíčar -ja m (ȋ) 
  1. 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
  2. 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
    // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji
SSKJ
ráca -e ž (á) 
  1. 1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
    // račja samica: race in racman
  2. 2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
    ●     star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
    ♦     zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
SSKJ
ranína -e ž (í) 
  1. 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
  2. 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
SSKJ
rénski -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
  2. 2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
    ♦     num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
SSKJ
répnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
  2. 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
  3. 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
  4. 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
SSKJ
rícinus -a m (ȋ) 
  1. 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus
  2. 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa
SSKJ
rítmika -e ž (í) 
  1. 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika
  2. 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika
  3. 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki
SSKJ
semenják -a m (á) 
  1. 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak
  2. 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak
    ♦     anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod
SSKJ
sévka -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko
  2. 2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko
Število zadetkov: 274