Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pregovori
tresti je sestavina izrazov
Tresla se je gora, rodila se je miš
SSKJ²
tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ)
ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
Celotno geslo ePravopis
Triglav
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Triglava samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tríglau̯], rodilnik [tríglava] in [triglàu̯], rodilnik [trigláva]
BESEDOTVORJE: triglavski
Pravopis
Tríglav1 -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u
tríglavski -a -o (ȋ)
Planinstvo
tríglavski prijátelji -ih -ev m
Planinstvo
tríptih -a m
SSKJ²
trítisočák -a m (ȋ-á)
tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak
Pravopis
trítisočák -a m (ȋá) poud. |gora|
Planinstvo
trítisočák -a m
SSKJ²
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
Celotno geslo ePravopis
Trška gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trške gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina na Dolenjskem
IZGOVOR: [tə̀rška gôra], rodilnik [tə̀rške gôre]
BESEDOTVORJE: trškogorski
PRIMERJAJ: Trška Gora
Pravopis
Tŕška gôra -e -e ž, zem. i. (ȓ ó) |vzpetina pri Novem mestu|: na ~i ~i
Prekmurski
Tr̀ška góra -e -e ž Trška gora: Za'seni ji: vſze Trshke goré, ino Lüblánſzke dolé SIZ 1807, 29
Celotno geslo ePravopis
Trupejevo poldne
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trupejevega poldneva samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
IZGOVOR: [trúpejevo pôu̯dne], rodilnik [trúpejevega pou̯dnéva]
Celotno geslo Etimološki
tȗndra -e ž
Smučanje
túrni smúk -ega -a m
Pravopis
Účka -e ž, zem. i. (ȗ) |istrska gora|
Pleteršnik
ugòr 1., -góra, m. ein unfruchtbarer Strich auf einem Acker, wo das Getreide leicht verdorrt, die Brandader, Cig.
Jezikovna
Uporaba predlogov »na« in »v«

Zanima me, kaj je pravilno: Iz/s slike je razvidno, da je reakcija potekla.

SSKJ²
upréti uprèm dov., upŕl (ẹ́ ȅ)
1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke
// dati v tak položaj, da močno pritiska na kaj: uprl je drog v čoln in ga odrinil / upreti hrbet v tram in ga privzdigniti; z vso silo je uprl nogo v vrata
2. usmeriti, nameriti: upreti topovske cevi proti trdnjavi / upreti obraz v sonce
● ekspr. upreti oči, pogled v koga začeti ga gledati
    upréti se 
    1. namestiti se z delom telesa tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je uprl s prednjima nogama v tla in se ni dal premakniti; upreti se z nogami in rokami ob podboj / upreti se s koleni ob mizo
    // postaviti se v tak položaj, da se močno pritiska na kaj: uprl se je ob mizo in jo premaknil; uprl se je z ramo ob vrata in jih odrinil; uprli so se z rokami v voz in ga porinili / veter se je uprl v jadro / upreti se v vesla začeti veslati
    2. z dejanji izraziti voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je zvezati, pa se mu je uprl
    // pokazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upreti se izbiri novega predsednika; upreti se operaciji
    // pokazati voljo ne podleči čemu: upreti se tujim vplivom, ekspr. skušnjavi; uprl se je želji, da bi jih videl
    3. s silo, z orožjem izraziti voljo do odstranitve oblasti koga: posadka na ladji se je uprla; upreti se okupatorju / delavci v tovarni so se uprli
    // z besedami, ravnanjem izraziti voljo
    a) ne ubogati koga: upreti se staršem, vodstvu / uprl se je in ni hotel iti
    b) ne prenašati, storiti, izpolniti česa: upreti se nasilju, potujčevanju, ropanju; upreti se ukazu, zahtevi / upreti se revščini
    // izraziti nesoglasje s čim: uprl se je njegovi oceni; upreti se predlogu
    4. nav. 3. os. povzročiti stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: mleko se mu je uprlo; kljub bolezni se mu tobak še ni uprl
    // vzbuditi občutek zoprnosti, odpor: igranje se mu je uprlo; uprlo se mu je, kako se prilizujejo drug drugemu
    5. neovirano, močno posijati: sonce se je uprlo v hišo
    ●     ekspr. ta gora se mu je uprla ni mogel priti nanjo; ob njihovih zločinih se je v njem vse uprlo je začutil velik odpor, ogorčenje
    upŕt -a -o
    1. deležnik od upreti: ob skalo uprt drog; v daljavo uprt pogled; v boke uprte roke
    2. knjiž. oster, predirljiv: uprt pogled; prisl.: uprto gledati, opazovati
Število zadetkov: 712