Zadetki iskanja
Svetokriški
napravljati nedov. nagovarjati: S. Auguſtinus samerka de Iuda je imel vekshi greh Kakor Tamar, sakaj on je to sheno napraulal del. ed. m, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo doperneſla (I/2, 6)
Svetokriški
nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
Svetokriški
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi nekateri: bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri: kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
Svetokriški
neprijatelj -a/-na m sovražnik: Potem Kir en zhlovik v'ſmertni greh pade, inu svojo dusho vmadesha, inu nepriatel im. ed. Boshij rata ǀ hudobni ſvejt vuzhj, namrezh, de ta nepriatel im. ed. ſe imà ſourashit ǀ eniga ſamiga nepriatela rod. ed. ſe boijm ǀ taKrat s'nepriatelna rod. ed. Chriſtushaviga je bil priatel im. ed. Boshy ratal ǀ kir je edn ſvoiga nepriatela tož. ed. vidil, ga je objel ǀ poprej imaio ſe ſpravit s' nepriatelam or. ed., potle pak k' ſpuvidi priti ǀ s' tvojm nepriatelnam or. ed. ſe spravit ǀ takrat ſta bila priatla ratala, kir poprei ſta bila nepriatla im. dv. ǀ kai bodò ſazheli ty greshniki, inu nepriately im. mn. Boſhy ǀ s' nepriatelnu rod. mn. priàtely tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ s'nepriatelnu rod. mn. Boshyh bote priatelni ratali ǀ is nepriatelnou rod. mn. priateli Boshy ratat ǀ Bug sapovej Nepriatelnom daj. mn. odpustiti ǀ preſs vſe milosti, inu gnade ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne tož. mn.
Svetokriški
nesreča -e ž nesreča, nadloga, reva: ſe je reishil od reu tiga ſvejta, kateru nej obena neſrezha im. ed., ampak ena velika ſrezha, inu gnada Boshja ǀ jest drugiga ſe ne boijm semuzh kakorshne nesrezhe rod. ed. ǀ njega neſrezhi rod. ed. ſe veſselish ǀ kadar kuli veno nesrezho tož. ed., ali ven greh padeo ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho tož. ed. Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ toshi ſuojo naſrezho tož. ed. ǀ pred vſo neſrezho or. ed. ǀ neſrezhe im. mn., inu toshbe, inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio ǀ My imamo tulikajn nesrezh rod. mn., nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi ǀ ty ludje morio obrazhat tu kolu teh neſrezh rod. mn. ǀ s'kuſi praude, inu neſrezhe tož. mn. ſim ob vſe moje blagu prishal ǀ volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe tož. mn.
Svetokriški
nesrečen -čna prid. nesrečen: en nesrezhen im. ed. m zhlovek je bil shal na ohzet k' enimu Krajlu bres ohzetniga guanta ǀ Oh neshrezhen im. ed. m, inu nepametn greshnik ǀ nasrezhen im. ed. m bosh gnadi Boshij vumerl, inu v'grob paklenski pokoppan ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni im. ed. m dol. hlapez ǀ ta nasrezhni im. ed. m dol. Ioab nej bil te milosti Boshje deleshen ǀ taisti neſrezhini im. ed. m dol. zhlovik … nej vejdil kaj odgovorit ǀ s'suojo vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna im. ed. ž Gospa ǀ precleta, inu neſrezhena im. ed. ž jeſt ǀ ſtrashna ſmert te nesrezhne rod. ed. ž dushe ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tuojga nesrezhniga rod. ed. s rojstva ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu daj. ed. m Purgariu ǀ enimu nasrezhnimu daj. ed. m greshniku je bil jesik saresal ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu fardamaniu shlushila, Kakor vni nesrezhni daj. ed. ž sheni od Katere piſhe Ioan ǀ reun, inu neſrezhen tož. ed. m konez ſó ſturili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga tož. ed. m ži. Gospuda Felix imenuivaniga ǀ tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga tož. ed. m ži. de Vekoma sturiti ǀ neſrezhno tož. ed. ž ſmert bomo ſturili ǀ vidi to nesrezhno tož. ed. ž, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo ǀ Inu li s'unem nasrezhnem or. ed. m kraiſsom sposnajte ǀ ta dua nesrezhna im. dv. m zholnaria ſta bila sgorela ǀ Neſrezhni im. mn. m pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè, inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ bodo eni nesrezhni im. mn. m dneve prishli ǀ Oh nesrezheni im. mn. m, inu preprosti takshni ludje ǀ oh nesrezhni im. mn. m zhaſsi naſhij ǀ Oh reuni, inu neſrezkni im. mn. m my ǀ neKatere nesrezhne im. mn. ž dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ reuni stan teh nasrezhnih rod. mn., inu reunih greshniku, inu greshinz ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim daj. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne tož. mn. m zhaſſe ǀ te greshne neſrezhne tož. mn. ž dushe pres vſiga konza martraio primer.> sò … Neſrezhnishi im. mn. m, kakor una dua Iogra, katera ſta shla v'Emaus
Svetokriški
nevernost -i ž nevernost, krivoverstvo: leta je en velik greh te nevernoſti rod. ed. (V, 307) ǀ v' temmi tega greha, inu nevernoſti rod./mest. ed. (III, 317)
Svetokriški
neznano prisl. nepoznano, nenavadno: de nebo teshku, inu nesnanu nashi dushi od teleſſa ſe lozhit ǀ de takrat vam nebo nesnanu naprej prishlu ǀ Ah ti preprosta ſiruta, ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala, de bi ſpovedniKu nesananu, inu zhudnu naprej prishlu, inu de bi vselej na tuoj greh ſpomnil, KirKuli bi tebe vidil
Svetokriški
nidati -am nedov. zavidati: ſvoje brattje ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati nedol. ǀ je sazhel ſvojga brata nidat nedol., inu ſaurashit ǀ hudizh taku mozhnu ſaurashi, inu nida 3. ed. zhloveka, de vſih vishah yszhe njega v' greh, inu tu vezhnu pogubleine perpravit ǀ eden tiga drugiga ſaurashite, nidate 2. mn., pregajnate ǀ pogledajte koku ſe ſaurashio, nidaio 3. mn., inu pregainaio ǀ sa enu maihinu blaga ſe praudaio, nidaio 3. mn., pregainaio ǀ ſmò bratie tiga Caina, kateri je nidal del. ed. m Abelna ǀ nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali, sashpotovali, kleli, nidali del. mn. m, inu ſaurashili ← srvnem. nīden ‛sovražiti, zavidati’
Svetokriški
nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
Svetokriški
obdati -am dov. obdati, obkrožiti: greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà 3. ed. je taku ſtrupen, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ty ſourashniki ga obdaio 3. mn., inu ſtiskaio ǀ tvoj ſourashniki ſo tebe obdali del. mn. m, inu obſuli ǀ bolezhine, inu britkuſti te ſmerti ſo mene obdale del. mn. ž ǀ Bolezhine mertuashke ſò mene obdale del. mn. ž
Svetokriški
odkriti se -ijem se dov. odkriti se, sneti pokrivalo: Mardochæus Jud, leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit, ali odkriti nedol. ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti +nedol. ǀ ſe ym neodkrije +3. ed., ali neperpogne ǀ taiſtimu ſe neodkriete +2. mn., inu neperpognete ǀ pred njegovim S. Pildom ſe neodkrijeio +3. mn., ne perpogneio
Svetokriški
odledigati se dov. rešiti se, osvoboditi se: Zhlovek ſam od ſebe skuſi greh ſe v' paku vershe, reishit pak ſe nemore bres gnade boshie. Sam ſebe ſe saplete, inu sveshe s' shtriki teh grehou … Bres gnade boshie pak ſe nemore odledihat nedol. (V, 380) → ledig
Svetokriški
okrasti dov. okrasti: tatije okraſti nedol. tebe nemoreo ǀ ſo hoteli njeh Tempel okrasti nedol. ǀ vekshi greh imash kadar mu vſamesh dobru imè, kakor pak de bi mu okradil del. ed. m vſe kar imà ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili del. mn. m
Svetokriški
omečiti -im dov. omehčati: Sabſtojn ſe mujash s' tvojmy shmajhlerskimi beſſedami moje ſerze omezhiti nedol. ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio omezhit nedol. ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ ſe nepusti omezheti nedol. nikar s'dobruto, nikar s'shtrajfingo ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi 3. ed. ǀ terdejshi ſerza kakor je Djamant prezej omezhij 3. ed. ǀ is katero omezhj 3. ed. tu shloveſku ſerze ǀ obena rejzh neomezhj +3. ed. taku mozhnu ſerze eniga zhloveka ǀ bo omezhil del. ed. m tu terdu neuſmilenu ſerce ǀ je bil omezhu del. ed. m nje tardu ſerze ǀ nej tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil +del. ed. m ǀ s'ſvojo lepoto je bila omezhila del. ed. ž ſerze krajla Aſvera ǀ de bi vashe ſerza omezhili del. mn. m ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè omezhile del. mn. ž omečiti se omehčati se: v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti ſe morio omezhiti nedol. ǀ Pò tem tu terdu greshnu ſerze ſe omezhi 3. ed., inu sazhne ſaurashit greh ǀ Ozhetavu ſerze ſe omezhj 3. ed. ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy 3. ed. ǀ ta skala ſe omezhy 3. ed. ǀ ſe neomezhi +3. ed. ni skuſi napokaj ſvoje vejſti, ni skuſi dobre Svete miſly ǀ njegovu mozhnu ſerze ſe je bilu omezhilu del. ed. s ǀ de bi nyh ſerze ſe neomezhilu +del. ed. s ǀ Nej bilu mogozhe de bi taiſte terde ſerza ſe neomezhile +del. mn. ž/s ǀ de bi naſha tarda ſerza ſe omezhila del. mn. s
Svetokriški
oni -a zaim. oni: kakor je bil sturil uni im. ed. m firsht s'Dino ǀ vni im. ed. m je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Vny im. ed. m purgar jo da sa en mernik pſhenize ǀ un im. ed. m mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit ǀ Kakor je skuſila una im. ed. ž hudobna shena ǀ Vna im. ed. ž shena pride K'ſpuvidi ǀ ſadu nej ſte perneſli, kakor unu im. ed. s nerodovitnu figavu drivu ǀ Takushni ſo kakor vnu im. ed. s drevie, kateru v'Indiah raste ǀ berem od uniga rod. ed. m Philosopha ǀ v' hisho vniga rod. ed. m Phariſerja ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna une rod. ed. ž vduve ǀ hisha vne rod. ed. ž boge matere ǀ unimu daj. ed. m ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ Kar ſe je bilu sgodilu vnimu daj. ed. m shlahtnimu Goſpudu od Kateriga ſe bere ǀ Christus je bil prishal h'unimu daj. ed. m zhudnimu vejeriu ǀ Nej grè edn k'unimu daj. ed. m bogatimu, inu nej rezhe ǀ Gdu je bil odpru usta uni daj. ed. ž poshreshni ribi ǀ Vni daj. ed. ž vduvi n'hozhete nastrani stati ǀ My ſmo vidili, kadar ta, inu un tož. ed. m greh ſo doperneſli ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt tož. ed. m+ ǀ ſpumnite na uniga tož. ed. m ži. neſrezhniga Gospuda ǀ je bil osdravil vniga tož. ed. m ži. glushza ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega tož. ed. m ži. treshi ǀ Gdu je bil pogaſel uno tož. ed. ž ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ KulikajnKrat je leto, ali vno tož. ed. ž s. sapuvid prelomil ǀ unu tož. ed. s figavu dreu je bil Chriſtus preklel ǀ jeſt ſim v'letem, inu unem mest. ed. m grehu sapopaden ǀ de bote na tem, inu na vnem mest. ed. m ſvejtu lon doſegli ǀ de nej na unim mest. ed. m ſveiti shtrajfan ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim mest. ed. m ſo shtrajfani ǀ hozhem jejſti v' tej, ali uni mest. ed. ž kambri ǀ kakor pod unem or. ed. m piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ bom ſaupil s'unem or. ed. m Angelom v'Reſodovejni ǀ veliko priasnost ima s' tem, inu unim or. ed. m ǀ s' uno or. ed. ž bogaboyezho ſophio ǀ uni im. mn. m stari S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ Vni im. mn. m ſlepij ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ eni ſo malu bulſhi kakor uny im. mn. m od katerih pishe Delrio ǀ unij im. mn. m pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel reſtargali ǀ neſte vnij im. mn. m verzhy is Canà Golileà ǀ Vnii im. mn. m folsh prizhe, kateri ſo bily poterdili ǀ Vny im. mn. m trye Mladenizhi ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ une im. mn. ž preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale vne im. mn. ž shene, od katerih Isaias pishe ǀ Od unih rod. mn. Duhounih, de ſò vuzheni ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu, inu ob vnijh rod. mn. Kazh od Katerijh S. Ioan: Karsnik govorij ǀ suetust unijh rod. mn. treh mladenizhu ǀ Se bodo vidili grehy vnih rod. mn. shenskih pershon ǀ ſe ym godi kakor unem daj. mn. Gospudem, od katereh S. Chryſostomus pishe ǀ ſmèm perglihat vnem daj. mn. hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ Gdu je bil savesal usta unim daj. mn. lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim daj. mn. nesrezhnim, od Katerih Ieremias pravi ǀ Spumnite na une tož. mn. m Angelze Seraphine ǀ kakor ſi bil sapelal vne tož. mn. m maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali ǀ je mislilna une tož. mn. ž zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle ǀ G. Bug na vneh mest. mn. zhudnih lujtrah mu ſe je bil perkasal ǀ s'unimij or. mn. hudobnimi ǀ s'unimy or. mn. beſsedamy skriunuſti polnimi
Svetokriški
opominiti -im dov. opomniti: Satorai vſe Nem. Nem. opominim 1. ed., inu pohleuno proſſim, de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa (II, 95) ǀ S. Franciſcus ga je bil od ene velike bolesni osdravil, inu opominil del. ed. m de ſe ima varvat, de nebò spet v' greh padil (V, 234)
Svetokriški
Oza -a m osebno lastno ime Uza: Oza im. ed. dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ Oza im. ed., sakaj preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij Boshij perblishat, inu dotekniti, s'naglo ſmertio je bil vmerl ǀ G. Bug tiga zhloveka oza tož. ed. s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal Uzá, Abinadabov sin (SP 2 Sam 6,6)
Svetokriški
oživeti -im dov. 1. oživeti: Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti: Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se: tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
Svetokriški
pahniti -nem dov. pahniti, poriniti: greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne 3. ed. ǀ ga pahne 3. ed. s' Nebeſs ǀ Dekelza ſe v'petlerzo saleti, inu is hishe jo pahne 3. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil del. ed. m Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ lahku bi na dnu tiga pakla pahnu del. ed. m
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 256
Dostopnost